Leto Josipa Ipavca skozi otroške oči
Vrtec Šentjur
Loading...
Naslov izvirnika : Leto Josipa Ipavca skozi otroške očiZaložnik in nosilec avtorskih pravic: Vrtec Šentjur
Avtor: Vesna Tofant
Avtor fotografij in video gradiva: strokovne delavke Vrtca Šentjur
Leto izida: 2021
Leto izdelave: 2021
Elektronska izdaja
Dostopno na:
www.biblos.si
www.vrtec-sentjur.si
https://read.bookcreator.com/2kghvEJ94faa2fRwWcYB09JaA0i1/MwPyBOaJTsGm3ZsCPLsG2g
Loading...
Loading...
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v LjubljaniCOBISS.SI-ID 62931971
ISBN 978-961-07-0547-5 (ePUB)
Loading...
Vsebina ...Loading...
Beseda ravnateljice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Rodbina Ipavec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Josip Ipavec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Dramlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Ponikva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Blagovna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Pešnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Kalobje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Planina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Prevorje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Šentjur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Slivnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Enota Hruševec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Slovenec sem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Predsednik republike Borut Pahor . . . . . . . . . .
Loading...
05
06
08
10
16
28
40
46
Loading...
56
64
70
76
84
92
101
102
Beseda ravnateljice ...
Leto 2021 je s strani Vlade Republike Slovenije razglašeno za leto Josipa Ipavca, zato smo vsebine kulturne dediščine našega kraja in domovine strnili v Letnem delovnem načrtu Vrtca Šentjur v projekt KJER PRETEKLOST SREČA PRIHODNOST.
Projekt bogatijo zanimivosti rodbine Ipavcev in njihovega umetniškega ustvarjanja. Pričujoča e-knjiga ni bila načrtovana; ideja zanjo se je utrnila sredi ustvarjalnih procesov, ki presenečajo s svojo dinamiko in raznovrstnostjo. S tem Vrtec Šentjur pomembno doprinaša v mozaik aktivnosti, ki kljub omejitvam zaradi epidemije živahno tečejo v različnih sredinah našega kraja.
E-knjiga je zasnovana kot sprehod po vseh enotah vrtca. Temeljna izhodišča projekta, usklajena s Kurikulom za vrtce, so nas vodila k oblikovanju konkretnih korakov, kjer se je izrazila čudovita ustvarjalnost naših strokovnih delavk in delavcev. Otroci, ki svet dojemajo celostno, so bili na izvirne načine povabljeni k spoznavanju domačega okolja, preteklosti in pomena kulture v življenju. Del utripa, ki ga je bilo čutiti ob spoznavanju družine Ipavec, posebej še Josipa in njegove glasbe, smo ujeli v fotografijo in video ter vam ga v pričujoči obliki predstavljamo. V ustvarjenih izdelkih se odraža otroška izvirnost, neposrednost, svoboda … Prisotna sta tako prirojeni čut za umetniški red kot privzgojeni čut za lepo, ki ga oblikujeta socialno in kulturno okolje.
Dejavnosti smo načrtovali vse šolsko leto. Sproti smo se prilagajali nestabilnim razmeram in v decembru aktivneje vstopili v svet očarljive Josipove glasbe. Februar in marec pa sta stekla v živahnem ustvarjalnem utripu. Inspiracijo so ob glasbi med otroke prinesle tudi stare družinske fotografije, slike rojstne hiše, spomeniki, muzej … Posebno doživetje je bilo pripovedovanje zgodb o Ipavcih, ogled videa o Josipu in pantomime Možiček. Sledilo je ustvarjanje – ples, petje, pogovori, risanje portretov, kiparjenje, izdelava lutk, še posebej možičkov - kopitljačkov, risbice z notami in še veliko drugega.
Za sodelovanje pri projektu sem hvaležna številnim udeležencem – širši lokalni skupnosti, otrokom in zaposlenim v Vrtcu Šentjur in prav posebej moji pomočnici, Vesni Tofant, za idejo in izdelavo te e-knjige. Želim si, da bi bila velikokrat prelistana in da bi še dolgo povezovala naše znamenite rojake s sodobno generacijo.
Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur
Projekt bogatijo zanimivosti rodbine Ipavcev in njihovega umetniškega ustvarjanja. Pričujoča e-knjiga ni bila načrtovana; ideja zanjo se je utrnila sredi ustvarjalnih procesov, ki presenečajo s svojo dinamiko in raznovrstnostjo. S tem Vrtec Šentjur pomembno doprinaša v mozaik aktivnosti, ki kljub omejitvam zaradi epidemije živahno tečejo v različnih sredinah našega kraja.
E-knjiga je zasnovana kot sprehod po vseh enotah vrtca. Temeljna izhodišča projekta, usklajena s Kurikulom za vrtce, so nas vodila k oblikovanju konkretnih korakov, kjer se je izrazila čudovita ustvarjalnost naših strokovnih delavk in delavcev. Otroci, ki svet dojemajo celostno, so bili na izvirne načine povabljeni k spoznavanju domačega okolja, preteklosti in pomena kulture v življenju. Del utripa, ki ga je bilo čutiti ob spoznavanju družine Ipavec, posebej še Josipa in njegove glasbe, smo ujeli v fotografijo in video ter vam ga v pričujoči obliki predstavljamo. V ustvarjenih izdelkih se odraža otroška izvirnost, neposrednost, svoboda … Prisotna sta tako prirojeni čut za umetniški red kot privzgojeni čut za lepo, ki ga oblikujeta socialno in kulturno okolje.
Dejavnosti smo načrtovali vse šolsko leto. Sproti smo se prilagajali nestabilnim razmeram in v decembru aktivneje vstopili v svet očarljive Josipove glasbe. Februar in marec pa sta stekla v živahnem ustvarjalnem utripu. Inspiracijo so ob glasbi med otroke prinesle tudi stare družinske fotografije, slike rojstne hiše, spomeniki, muzej … Posebno doživetje je bilo pripovedovanje zgodb o Ipavcih, ogled videa o Josipu in pantomime Možiček. Sledilo je ustvarjanje – ples, petje, pogovori, risanje portretov, kiparjenje, izdelava lutk, še posebej možičkov - kopitljačkov, risbice z notami in še veliko drugega.
Za sodelovanje pri projektu sem hvaležna številnim udeležencem – širši lokalni skupnosti, otrokom in zaposlenim v Vrtcu Šentjur in prav posebej moji pomočnici, Vesni Tofant, za idejo in izdelavo te e-knjige. Želim si, da bi bila velikokrat prelistana in da bi še dolgo povezovala naše znamenite rojake s sodobno generacijo.
Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur
5
Rodbina Ipavec ...
Franc Ipavec
1776–1858
1776–1858
Alojz Ipavec
1815–1849
1815–1849
Sin kirurga Jurija Ipavca, opravil izpit iz zdravilstva in odšel v Gradec. Leta 1805 je začel zdravniško prakso v Šentjurju in se kasneje poročil z izobraženo Katarino Schweighofer.
Benjamin Ipavec
1829–1908
1829–1908
Rodil se je kot najstarejši sin Francu in Katarini Ipavec ter postal po družinski tradiciji zdravnik.
1700
Slovenski skladatelj in zdravnik. Medicino je študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu.
Katarina Schweighofer
Gustav Ipavec
1831–1908
1831–1908
6
Žena Franca Ipavca in mati Alojza, Gustava, Benjamina, Ivanke, Karoline, Amalije in Marije. Bila je izjemno glasbeno nadarjena, igrala je harfo in klavir.
Gustav Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, brat Benjamina Ipavca in oče Josipa Ipavca, poročen s Karolino. Bil je župan trške občine Sveti Jurij.
Josip Ipavec
1873–1921
1873–1921
Josip Ipavec kot otrok
Žena Josipa Ipavca Albertina (rojena Novoszad), Josip Ipavec ter njuna sinova Teodor in Jože.
Slovenski skladatelj in zdravnik. Rodil se je kot sedmi otrok Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca.
1921
Družina Josipa Ipavca (mama Karolina rojena Amon, oče Gustav Ipavec in Josip)
Josip Ipavec v odrasli dobi
7
Josip Ipavec
1873–1921
● Josip Ipavec (klicali so ga tudi Pepi ali Pepo) se je rodil 21. 12. 1873 kot sedmi od desetih otrok Gustava in Karoline.
● Živeli so v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), hišna št. 9.
● Že pri štirih je z očetom igral klavir, kasneje ga je poučeval tudi brat Lojze.
● Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri dobrem učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino.
● Oče ga je leta 1883 poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije.
● Tretji in četrti razred gimnazije je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je tudi pel alt v cerkvenem pevskem zboru. V tistem obdobju je skomponiral valček za klavir in violino.
● Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je od šestega razreda igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem času je uglasbil »Ave Mario«.
● Feryjemu Leonu Luleku je skomponiral celo vrsto nemških pesmi in balad (Das Königskind, Die Woiewodentochter, Die Drei), samospevov ob spremljavi klavirja.
● Živeli so v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), hišna št. 9.
● Že pri štirih je z očetom igral klavir, kasneje ga je poučeval tudi brat Lojze.
● Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri dobrem učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino.
● Oče ga je leta 1883 poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije.
● Tretji in četrti razred gimnazije je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je tudi pel alt v cerkvenem pevskem zboru. V tistem obdobju je skomponiral valček za klavir in violino.
● Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je od šestega razreda igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem času je uglasbil »Ave Mario«.
● Feryjemu Leonu Luleku je skomponiral celo vrsto nemških pesmi in balad (Das Königskind, Die Woiewodentochter, Die Drei), samospevov ob spremljavi klavirja.
● V Gradcu se je učil glasbene teorije pri dr. Torgglerju ter uglasbil slovensko balado »Trije vojaki« za bariton in solo ob spremljavi klavirja, »Triglavsko koračnico« in četverospev »Imel sem ljubi dve«.
● V Gradcu je ustvaril balet oz. enodejanko pantomimo »Možiček«, s katerim je dosegel lep uspeh in se je že v tistem času v Gradcu predstavljal sedemkrat. Kasneje so »Možička« uprizorili v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.
● Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu, 15. 3. je bil razglašen za doktorja zdravilstva.
● Bil je specialist za oči. V letih 1904 in 1905 je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju.
● Od avgusta 1905 do spomladi 1907 je delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je oče Gustav Ipavec zbolel, je službo vojaškega zdravnika opustil in se vrnil v rodni Šentjur.
● Leta 1907 se je v Gradcu poročil z Albertino Novoszad. Jeseni leta 1909 je težko zbolel. V zakonu sta se jima rodila sinova Jože in Teodor.
● V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, s katero se je dolgo ukvarjal.
● Josip Ipavec je bil leta 1914 mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije.
● Sčasoma je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. 2. 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.
● V Gradcu je ustvaril balet oz. enodejanko pantomimo »Možiček«, s katerim je dosegel lep uspeh in se je že v tistem času v Gradcu predstavljal sedemkrat. Kasneje so »Možička« uprizorili v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.
● Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu, 15. 3. je bil razglašen za doktorja zdravilstva.
● Bil je specialist za oči. V letih 1904 in 1905 je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju.
● Od avgusta 1905 do spomladi 1907 je delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je oče Gustav Ipavec zbolel, je službo vojaškega zdravnika opustil in se vrnil v rodni Šentjur.
● Leta 1907 se je v Gradcu poročil z Albertino Novoszad. Jeseni leta 1909 je težko zbolel. V zakonu sta se jima rodila sinova Jože in Teodor.
● V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, s katero se je dolgo ukvarjal.
● Josip Ipavec je bil leta 1914 mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije.
● Sčasoma je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. 2. 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.
8