Book Creator

Povežimo spomine in sanje

by OŠ Rače

Pages 2 and 3 of 81

Loading...
PRAZNOVANJE BOŽIČA V ČASU MOJE BABICE

Ko sem poklical svojo babico na Ljubno ob Savinji, mi je povedala takole:
Pri nas smo božič praznovali tako, da smo teden prej nabrali mah. Dan pred božičem smo spekli potico, kekse v obliki zvezd. Ko je oče prinesel smreko iz gozda, smo jo okrasili s keksi in orehi, ki smo jih ovili z zlatim papirjem. Ob šestih zvečer smo imeli večerjo. Jedli smo suho meso, potico in kekse. Zvečer smo blagoslovili hlev in hišo. Ob polnoči smo šli na polnočnico. Za božič nismo dobili daril, smo jih pa za sv. Miklavža in v šoli za Dedka mraza.
To je vse, kar sem izvedel od babice. Lahko pa iz tega, kar sem napisal, vidimo, kako se je božič spremenil do danes. Spremenilo se je le to, da danes dobimo božična darila, ki pa niso bistvo božiča, okraski so bogatejši in večerja je bolj raznolika.
Loading...
KAKO SO PRAZNOVALI BOŽIČ VČASIH

Moj dedi je letos star 78 let. Povedal mi je, da so včasih postavili malo drevesce, ko je bil manjši so ba postavili njegovi starši in brat, kasneje pa je po smrekico šel on. Imeli so tudi stare jaslice z svinčenimi figuricami in mahom, ki so ga nabrali sami. Šli so tudi k polnočnici ter kasneje imeli večjo večerjo. Takrat je bila šola, izjemno proti cerkvi in so učitelji zelo spraševali v šoli če so šli k maši. Morali so skrivati, da hodijo k maši. Dobili so morda manjša darila, pomaranče so takrat težko, če ne skoraj niso mogli dobit, včasih so dobili fige, jabolka, pecivo, ki ga je spekla mama ali pa orehe.
Moja babica pa je stara 66 let. Takrat je živela v Logu (vstran od večjih vasi, na hribu). Njihov drevešček ni imel obešenih nič bonbonov ampak so zbrali in si shranili svetleči papir ter vanj zavili krompir, repo, orehe, jabolka ter jih obesili na drevo. Nekaj dni prej so imeli post, torej niso jedli mesa. Na božič so šli k polnočnici po snegu ter, ko so se vrnili so se skupaj ogreli pred pečjo ter zmolili (oba babica in dedi sta verna).
Loading...
KAKO SO PRAZNOVALI BOŽIČ VČASIH

Moj dedi je letos star 78 let. Povedal mi je, da so včasih postavili malo drevesce, ko je bil manjši so ba postavili njegovi starši in brat, kasneje pa je po smrekico šel on. Imeli so tudi stare jaslice z svinčenimi figuricami in mahom, ki so ga nabrali sami. Šli so tudi k polnočnici ter kasneje imeli večjo večerjo. Takrat je bila šola, izjemno proti cerkvi in so učitelji zelo spraševali v šoli če so šli k maši. Morali so skrivati, da hodijo k maši. Dobili so morda manjša darila, pomaranče so takrat težko, če ne skoraj niso mogli dobit, včasih so dobili fige, jabolka, pecivo, ki ga je spekla mama ali pa orehe.
Moja babica pa je stara 66 let. Takrat je živela v Logu (vstran od večjih vasi, na hribu). Njihov drevešček ni imel obešenih nič bonbonov ampak so zbrali in si shranili svetleči papir ter vanj zavili krompir, repo, orehe, jabolka ter jih obesili na drevo. Nekaj dni prej so imeli post, torej niso jedli mesa. Na božič so šli k polnočnici po snegu ter, ko so se vrnili so se skupaj ogreli pred pečjo ter zmolili (oba babica in dedi sta verna).
Intervju za tehnični dan
Za intervju sem si izbral svojo babico in dedka.

Babica
1. Kako ste izdelovali okraske?
Okraskov nismo izdelovali na tak način kot jih izdelujemo danes. Okraske smo izdelovali iz domačih stvari, kot so orehi, jabolka, mah, smrečje in bršljan.
2. Kako ste prišli do materiala?
Moj oče in otroci smo šli v gozd, ter v gozdu nabrali veliko materiala za jaslice. Smo pa material tudi kupili.
3. Kakšne običaje ste takrat imeli?
Pri nas smo začeli s tem, da smo vsi člani družine dopoldne čistili hišo, popoldne smo otroci in naš oče šli postavit smrečico, mama je pa med tem pekla potico, kruh, tudi purana.
4. Ste hodili k polnočnicam?
Da, najbolj mi je v spominu ostalo to, da smo do cerkve hodili 1 uro in pol, pa tudi to, da je bila cerkev zelo lepo okrašena, vendar pa vseeno ne tako kot zdaj.
Dedek
1. Kako ste izdelovali okraske?
Večinoma iz papirja, vendar smo okraske izdelovali tudi iz naravnih materialov.
2. Kako ste prišli do materiala?
Material smo večinoma kupili v trgovini, smo pa po njega šli tudi v gozd.
3. Kakšne običaje ste takrat imeli?
Za božič smo običajno jedli purana, ki smo ga pripravili že 14 dni prej. Imeli smo tudi enodnevni post pred božičem.
4. Ste hodili k polnočnicam?
Da, rad sem šel k polnočnicam, ker mi je bilo okrasje v cerkvi zelo zanimivo.
Dedek
1. Kako ste izdelovali okraske?
Večinoma iz papirja, vendar smo okraske izdelovali tudi iz naravnih materialov.
2. Kako ste prišli do materiala?
Material smo večinoma kupili v trgovini, smo pa po njega šli tudi v gozd.
3. Kakšne običaje ste takrat imeli?
Za božič smo običajno jedli purana, ki smo ga pripravili že 14 dni prej. Imeli smo tudi enodnevni post pred božičem.
4. Ste hodili k polnočnicam?
Da, rad sem šel k polnočnicam, ker mi je bilo okrasje v cerkvi zelo zanimivo.
BOŽIČ PRED DAVNIMI ČASI

Pred davnimi časi, ko še ni bilo toliko trgovin, je sredi gozda živela majhna družinica. Ker še takrat ni bilo trgovin s smrekami, je moral oče v gozd podreti smreko. Ko jo je prinesel, so se jo vsi veselili. Najprej so spekli kekse in medenjake, ki so zgledali božansko dobri! Medtem ko so čakali, da se keksi spečejo, so naredili okraske. Prvo so deklice naredile male punčke iz slame, fantje so pa očetu pomagali izdelati iz lesa okraske kot so snežinke, smrečice. Po napornem delu je vsem uspelo narediti okraske in keksi so bili pečeni. Nato so z vsemi okraski in z keksi ter medenjaki okrasili smrečico. Bila je čudovita in vsem je bila zelo všeč!

Na koncu so še naredili jaslice. Naslednji dan je bil božič in vsi so se ga veselili! Ker še takrat ni bilo Božička, so dobili majhna skromna darila kot so kape, šali, rokavice in vse je spletla mama.
Zraven pa so še dobili par bombonov. Bližal se je večer in čas je bil za večerjo. Otroci so pred večerjo pogrnili mizo s prtom in jo pripravili za kraljevo večerjo. Mama je spekla piščanca, pražen krompir ter potico. To so jedli samo za božič, ker je bil takrat še hrana draga, zato so se večerje še bolj veselili! Po tej kraljevi večerji so pa prepevali in se učili pesmice. Prepevali so tako glasno, da še lahko ta glas čisto po tiho slišimo danes!

Avtor: Žiga Florjančič 
PrevNext