OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, 9. a

»Te srne. Vsi so bili prijazni razen njih. Na prvi pogled so se mi zdele tako super, lepe ter prijazne.&nbsp;Ampak, oh, to sem si samo mislila. Po pouku me niso spustile iz učilnice in me polile s smolo.«&nbsp; »Draga hčera moja, tvoja griva bo jutri še lepša kot je bila danes. Takoj odložim kuhle pa ti greva naredit eno lepo pričesko in se malo pozabavat,« jo potolaži.&nbsp;

Hčera in mama sta imeli najboljši večer. Skupaj sta se zabavale ter plesale, da je Olva skoraj pozabila na vse slabe pripetljaje, ki so se zgodili ta dan. Mama Kordelija je hčeri naredila prelepo dolgo kito. Olva se počutila zelo samozavestno in lepo, ni se bala naslednjega dneva.&nbsp;&nbsp; Olva je naslednje jutro samozavestno stopala proti razredu. Ko je vstopila v razred, so znova bile vse oči na njej. Srne so opazile njeno samozavest.&nbsp;

Z tem sta Zala in Brina polile smolo po Olvini grivi. Olva je nato stekla v gozd in zajokala. Sedla je in se naslonila na drevo. A to ni bilo kar eno drevo. Noben ni vedel, da je to drevo pravzaprav človek. Tako kot mah, kopriva in malina zraven drevesa.&nbsp;&nbsp; Naenkrat je slišala: »Zakaj jočeš?«.&nbsp;&nbsp; &nbsp;»Kdo je to?« se je ustrašila in vprašala Olva.&nbsp;

»V redu je, ne boj se. Me smo varuhi tega gozda. Vidiš tisto malino tam? To je Alina. Alinini sadeži ti lahko pozdravijo katero koli bolečino. Samo ne utrgaj tiste največje. Ta mah tam. Tisto je Lana. Lana ti lahko pozdravi katerokoli rano. To drevo na katero si bila naslonjena. To je Zarja. Zarja ti da najpametnejše nasvete in ti lahko pomaga z učenjem. In jaz. Kopriva, to sem jaz, Eva. Jaz skrbim, da se v tem gozdu ne dogajajo nobeni zločini. Ampak, če rabiš kakšen nasvet ti lahko pomagamo vse. No, zdaj pa nam povej zakaj jočeš?« je rekla kopriva Eva.&nbsp;

Matija ima prijatelje kateri so žabca Luka in Jaka,

Ampak tu še nismo končali. Povedali smo vam vse prijatelje, a ostala nam je še ena skupina prijateljic. Vse so srne, zato so tudi tako povezane. Zala, Julija, Sofija in Brina se nikoli niso družile z ostalimi, a nikoli niso bile problem. Vsaj do tistega prvega dne devetega razreda.&nbsp;&nbsp;

»Kaj, zdaj ko imaš pa kito pa misliš, da ne bomo spregledali, da nisi naša?« ji je rekla srna Julija.&nbsp; Beseda naša je Olvo prizadela, vendar se ni predala zlobnim komentarjem. Srne so se ji smejale.&nbsp; »Glejte, kaj ni to tista žival, ki je včeraj imela za grivo sračje gnezdo?« jo je še naprej zbadala srna Sofija.&nbsp; »Pa kaj je vaš problem? Zakaj je ne sprejmete takšne kot je?« se oglasi žolna Ava.&nbsp; Poni Olva se je ozrla proti žolni Avi.&nbsp;&nbsp;

Pred davnimi časi je za tremi gorami, sedmimi jezeri in dvanajstimi travniki sredi gozda stala čudovita šola. Šola je imela izjemnega ravnatelja medveda in izjemne učiteljice, ena izmed boljših je bila gospa lisica. Gospa lisica je bila učiteljica devetega razreda. V tem razredu je bilo vedno veliko sreče, veselja, navdušenja in vsi so se zelo dobro razumeli.&nbsp;

Ta razred je veljal za enega izmed najboljših razredov in v njem je bilo tudi največ različnih živali. Naj vam jih predstavim. 

Najprej imamo ježa Filipa in njegovo sestro Heleno.

Helena ima najboljšo prijateljico veverico Milo.&nbsp;

Helena in Mila imata še prijateljici žolno Avo&nbsp;

in Vijolo katera je dihur, ki ima bratranca dihurja Matijo.&nbsp;

Šola: Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava Razred: 9. a Število učencev: 20 Starost: 14-15 let Mentor: Suzana Kristovič Sattler

»Zato ker smo tvoji prijatelji. Prijatelji pa si pomagamo med samo, zaščitimo tiste, ki jih imamo radi. Vedno ti bomo stali ob strani in te podpirali pri čemer koli,« reče veverica Mila.&nbsp; »To je pač naša naloga, naloga prijateljev. Da si zaupamo in se spodbujamo med sabo!« še doda orel Nejc.&nbsp;&nbsp;

In tako je poni Olva, mestna žival dobila nove gozdne prijatelje. Veverica Mila, orel Nejc in pa žolna Ava pa ne bi pomagale Olvi, če jih pot ne bi odnesla mimo čudežnih rastlin, ki so jim povedale, kaj so srne naredile Olvi. Z prijatelji je poni Olva živela do konca svojih dni, legende pa pravijo, da še vedno tam nekje v skrivnem gozdu živijo malina Alina, hrast Zarja, kopriva Eva in mah Lana.&nbsp;&nbsp;&nbsp;

»Pa saj ni nič takega?« je rekla poni Olva.&nbsp; »Si prepričana? Samo pomagati ti hočemo,« jo potolaži malina Alina.&nbsp; »Nova sem tukaj. Danes sem prvič obiskala šolo. Vsi so bili super. Na začetku. Nisem si predstavljala, da me bodo tako lepo sprejeli. Vendar srne me sovražijo. Rekle so mi, da sem jim ukradla vse prijatelje. Vsem je bila všeč moja griva, zato so jo polile z smolo. Moja griva mi je bila vedno všeč, moj zaščitniški znak, zdaj pa je kot sračje gnezdo. Kaj sem naredila narobe? Samo njihova prijateljica sem želela biti,« se je potožila poni Olva.&nbsp;

»Olva, ničesar nisi naredila narobe,« jo potolaži kopriva Eva.&nbsp; »Za pomoč poišči nekoga, ki veš da te ima rad in mu lahko zaupaš. Imaš koga, ki te bolje pozna in ti bi lahko še pomagal?« jo vpraša hrast Zarja.&nbsp; »Nisem si še našla prijateljev. Komaj dan sem tukaj pa gre vse narobe. Raje grem domov,« reče Olva in žalostna odide od čarobnih rastlin.&nbsp; Ko poni Olva pride domov, želi biti sama. Vendar njena mama Kordelija jo ustavi.&nbsp; »Kako je bilo v šoli, Olva?« jo vpraša, medtem ko kuha kosilo.&nbsp; »Tako,« reče Olva in pokaže svojo uničeno grivo.&nbsp; »Joj, moja Olva, kaj so ti naredili?«&nbsp;

»Naša je, pa kako še kako naša. Do živali moramo biti prijazni pa če je to močerad, konj, saj je vseeno kdo. Pa če izhaja iz gozda, mesta, ranča. Bitja moramo spoznati preden jih sodimo. Malo prijaznosti pa nikomur ne škodi,« je dodala veverica Mila.&nbsp; »Tako je!« se pridruži še orel Nejc.&nbsp; &nbsp;Mnenju teh živali se pridružijo še vse ostale živali razen srn.&nbsp;&nbsp;

»Kaj pa če imajo prav?« srnam zašepeta srna Zala in odide od srn. Postavi se za Olvo.&nbsp; Olva prijazno pogleda k preostalim srnam in jim reče: »Vsak si zasluži drugo priložnost.«&nbsp; Srne se spogledajo in premislijo. Res niso ravnale prav. Obsojale so jo zaradi izgleda. Niso se počutile več posebne.&nbsp;&nbsp; »Če prve priložnosti nismo izkoristile prav, lahko pa drugo,« rečejo srne in se opravičijo Olvi.&nbsp; Med malico se poni Olva obrne k Avi, Nejcu in Mili.&nbsp; »Zakaj ste se postavili proti srnam?« je vprašala Olva.&nbsp;

Z tem je Nejc dobil srnino pozornost. Nič niso rekle, a v tem trenutku so začele sovražiti Olvo. Olva je še razredu povedala nekaj o sebi, nato so se vsi predstavili. Pouk se je začel in Olva je takoj vzljubila šolo. Zelo je bila vesela, da ima takšne super sošolce in da so jo lepo sprejeli. Po končanem pouku je Olva ostala, saj se je učiteljica hotela pogovoriti z njo. Vsi so že odšli razen srn. Po končanem pogovoru z učiteljico je Olva misila oditi, ko so ji srne preprečile izhod.&nbsp;&nbsp;

»Poglejte koga imamo tukaj, punce. Neko mestno žival, ki misli da lahko pride v gozd in uniči naša življenja,« je rekla Sofija.&nbsp;&nbsp; »Kaj? Jaz ne mislim uničiti vaših življenj. Ravno obratno, rada bi bila vaša prijateljica,« je odgovorila Olva.&nbsp;&nbsp; »Zdaj nas boš poslušala. Ti je jasno? Misliš, da lahko samo prideš in nam ukradeš prijatelje? Vsi te imajo radi samo zaradi te tvoje grive. In me bomo zdaj to spremenile,« je rekla Julija.&nbsp;&nbsp;

Vse se je začelo, ko so se končale poletne počitnice. Vse živali so že pridno čakale v razredu in klepetale o tem kaj so počele med počitnicami, ko v razred vstopi nenavadno bitje. Vse živali so utihnile. Med vrati temveč ni stala nekakšna gozdna žival. Med vrati je stal poni. Za trenutek ali dva je bilo vse tiho in nato se je začelo šepetanje. Do ponija je priletela žolna Ava in veverica Mila.&nbsp;&nbsp;

»Dobrodošla v našem razredu. Jaz sem Ava in to je Mila. Kako pa je tebi ime?« je pogumno vprašala žolna Ava.&nbsp; &nbsp;»Ime mi je Olva,« je poni sramežljivo odgovoril.&nbsp; &nbsp;»Nočem biti vsiljiva, ampak moram vprašati. Kaj pa si?« se je v pogovor vključila še veverica Mila.&nbsp; Z tem vprašanjem so vsi utihnili in začeli poslušati.&nbsp; &nbsp;»Jaz sem poni. Sem kot konj, ampak manjša,« je odgovorila Olva&nbsp; Nato je orel Nejc poletel nad Olvo, naredil en krog in se usedel na polici zraven nje. Vsi so se zbrali okoli nje.&nbsp;&nbsp; &nbsp;»Torej si srna, ampak manjša in namesto rogov imaš prečudovito grivo?« je vprašal Nejc.&nbsp;

Name

Safari may block some audio or video from playing automatically and ‘read to me’ will skip these. You can configure this in Safari’s preferences.