Prešerne čebelice 

Parchment

V šolskem muzeju mi je bilo zelo všeč. Zelo sem bil očaran, ko smo slišali, kakšna je bila šola včasih. Meni je bilo tudi dobro, ko smo videli oprave in učilnice iz starih časov. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo imeli učno uro lepopisja. Zelo sem se zabaval in imeli smo odlična peresa. Jaz bi šel kar še enkrat tja. Moja ocena: 100 od 10. To je bil najboljši kulturni dan do zdaj! :)

Tekmovanje za NAJ ŠPORTNIKA, NAJ ŠPORTNICO na OŠ Žirovnica šolsko leto 2022/23

Na osnovni šoli Žirovnica &nbsp;vsako šolsko leto poteka tekmovanje za najboljšega športnika &nbsp;in najboljšo športnico šole. Učenci in učenke od 3. razreda dalje pridno nabirajo točke, ki si jih pridobijo na podlagi rezultatov za določeno športno disciplino (tek 60 m, tek 300 m, skok s kolebnico, plezanje po žrdi…). Na koncu šolskega leta proglasimo in nagradimo&nbsp; najboljših 10 učencev in učenk. Najbolj športni razred to šolsko leto &nbsp;je postal pri mlajših 3. b razred, pri starejših pa 7. a razred.

Samo šolanje mi niti ni bilo všeč, a ko se sedaj spomnim trenutkov iz preteklosti mislim, da bi kljub ocenam moral bolj uživati. Res se je zgodilo veliko stvari in rad se jih spominjam. Sedaj, ko se bliža konec, pa mi je vedno manj všeč, da jo zapuščam, po drugi strani pa sem vesel, da bom odšel na novo potovanje v življenju. NAJRAJE se spominjam »traparij« skupaj s prijatelji, mislim, da smo vsi v teh momentih najbolj uživali in se smejali.

Ob pogledu nazaj na moje šolanje vidim dokaj dobre stvari. Prvega razreda sem se veselila, saj mi je starejša sestra povedala, da ob prihodu v razred prvi dan dobimo hrano (dobro), za konec šolskega leta pa bomo šli v ZOO Ljubljana. To veselje se je v 2. razredu nehalo. Šola ni bila slaba izkušnja zame, mogoče bi morala malo bolje pristopiti k delu, ki ga je zahtevala od mene (bilo je par slabih ocen). Vseeno mi je uspelo vsa leta zaključiti odlično in dobiti naziv zlata bralka (za vsa leta šolanja uspešno narejena Finžgarjeva bralna značka). V nobenem letu mi ni šlo slabo, vendar še vedno najslabše v 6. razredu. Zadovoljna sem s tem, kako bom zaključila OŠ, vendar se malo manj veselim sledečega izobraževanja na gimnaziji. Upam na najboljše.

Vseh devet let osnovnega šolanja mi je prineslo polno spominov in čustev. Če sem iskrena, ni bilo vedno lahko. V svojih prsih še zmeraj čutim stres pred testi, spraševanji in govornimi nastopi. A skupaj s slabim večkrat pride ogromno dobrega. Spoznala sem ogromno zanimivih, zabavnih ljudi, ki so postali borci ob moji strani. Nekateri šolski predmeti so mi pripeljali več veselja, drugi več stresa. Enako je z učitelji, a tega ne bom povedala na glas. Angleščina in likovna je moje dneve krajšala, moram pa priznati, da mi matematika in fizika nista izpolnili enake usluge. Moja torba je polna spominov, ki jo nosim ob vsakem koraku, na vsakem hodniku, v vsakem razredu. Zdaj potrebujem novo torbo za nove spomine, ki me čakajo na novih hodnikih. To poglavje se zaključuje. Komaj čakam naslednje.

To šolsko leto mi je bilo zelo všeč. Najbolj mi je bila všeč šola v naravi in to, da smo na koncu leta delali veliko po skupinah ali po parih. Imeli smo zelo prijazno učiteljico, ki nas je kdaj posladkala s kakšnim bombonom ali koščkom čokolade.

Ko sem prišla v 5. razred sem se zelo veselila, tudi ker smo bili s prijatelji in prijateljicami spet skupaj skoraj vsak dan. Z našo učiteljico Petro smo se res zabavali in se imeli dobro. Velikokrat smo se hecali, včasih tudi kregali, ampak še vedno mi je bilo všeč. Zdaj se bližamo koncu šolskega leta. Mislim, da bomo vsi pogrešali našo učiteljico Petro. V 5.razredu mi je bilo res lepo in zabavno.

Nato smo nadaljevali pot proti jami, ki je tam že več tisoč let. Tam smo se malo ustavili in pojedli prigrizek. Gospod Sašo nam je povedal, da so v to jamo ljudje nosili lonce, v katerih je bila hrana ali dragocene stvari. Malo naprej pa je v skali majhen grad. 

Malo utrujeni, malo lačni in kar umazani, smo se vrnili v naš »tabor«. Po kosilu je bila na vrsti igra med dvema ognjema. Treba je bilo pripraviti suhe veje za kres. Zvečer smo slovesno prižgali ogenj. Seveda ni manjkal planinski krst – tisti, ki so se tabora udeležili prvič, so dobili pravo planinsko ime, recimo Hitri gams. Ko je bila žerjavica končno nared, smo pekli hrenovke. V nedeljo so nam gorski reševalci pripravili pravi »zip-line« od smreke do smreke. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, hrana super, učiteljice ne preveč sitne – skratka vse je »klapalo«. Komaj čakamo naslednji tabor. :) Irena Bohinec

Ko sem prvič vstopila v 1. razred, nisem bila navajena in nisem imela prijateljev, a kmalu sem se dobro vključila. Sedaj, ko pogledam nazaj za devet let, sploh ni bilo slabo, če odštejem ocenjevanja. Hodili smo v naravo, imeli športne in naravoslovne dneve ter šole v naravi. Seveda sem se najboljše imela v 1. razredu, saj smo se večinoma igrali ter hodili v naravo. Šola v naravi, ki jo ne bom nikoli pozabila, pa je šola v 8. razredu, ko smo odšli na Krn. Takrat sem se imela zelo dobro, saj rada hodim v hribe. 

Med devetletnim šolanjem pa se je zgodilo tudi nekaj nepričakovanega. Izkusili smo šolanje preko računalnikov, zaradi corona virusa. Meni je bilo takrat zelo dobro, saj smo delali manj kot običajno, pri pouku sem bila lahko v pižami… V osnovni šoli je bil moj najljubši predmet biologija, saj me to zanima tudi v prihodnosti.

V petek, 5. 5. 2023, smo si šli ogledat grad Kamen in prehodili smo del Lambergerjeve poti. Vodil nas je gospod Sašo. Ogled smo začeli pri gradu Kamnu. Notri smo si ogledali prostore gradu. Gospod Sašo nam je povedal veliko o zgodovini tega gradu. Notri nam je pokazal skozi katere luknje so streljali z loki, skrivni izhod, kje je bilo včasih stranišče in kje so kuhali. V shrambi smo videli netopirje. Grad je imel dva stolpa, zgornjega in spodnjega. Skozi sprednjega so gledali, kdo prihaja in od kod. Skozi zgornjega pa kam oz. kam je namenjen. Spodnjega dela gradu si nismo mogli ogledati, ker je preveč nevaren. Šli smo pa čez dvižni most, a ta ni bil originalen.

Ogled ni bil mogoč, saj je ravno na tisti dan prišel na ogled francoski predsednik Macron. Pot smo nadaljevali proti Eifflovemu stolpu. Tudi tega smo si lahko ogledali samo od spodaj, ker je bil vrh stolpa v popravilu. Po obisku Eifflovega stolpa je bil naš cilj priti na najvišjo stolpnico v Parizu. Na njo smo se povzpeli z najhitrejšim dvigalom v Evropi. Na vrhu se je razprostiral lep razgled na celoten Pariz z okolico. S stolpnice smo odšli do muzeja Louvre, kjer smo imeli nekaj prostega časa za kosilo in ogled zunanjosti muzeja. Od Louvra smo se napotili do parfumerije Fraganard. Tam smo preizkusili nekaj njihovih parfumov. Za konec drugega dne smo odšli še&nbsp; na goro slikarjev Mont Martre. Po ogledu gore smo se z metrojem odpravili do hotela. 

Med počiticami sva z bratrancem Žigom lovila ribe. Ujela sem dve ribi. Z mamico sem šla s kolesom na igrala na Selo. Z mamico sem šla na Bled gledat eksotične živali. Doma sem gledala filma Sreča na vrvici in Košarkar naj bo.

Nato smo si šli ogledat še rudnik soli v Salzburgu, ki je 2 uri stran od OŠ Žirovnica. Notri smo videli posnetek o tem rudniku, kako je nastal. Nismo pa samo gledali filma, ampak smo se tudi peljali s pravim rudarskim vozičkom, ki je vozil 20km/h. Vožnja je bila res zabavna in je trajala 10 min. Nato smo prispeli v središče rudnika. Rudnik je bil manjši in bolj ozek od Postojnske jame. Vodič nam je povedal, da smo 2 km pod zemljo. Tam smo videli, kako so rudarji kopali sol in kako so nekateri izgubili življenja, ker se je rudnik večkrat zrušil. Ker je strop zelo nestabilen in se hitro seseda, ga zato vsako leto zbrusijo za kar 3 cm. Sesedanje stropa pa povzroča voda, ki pronica iz površja. Na koncu smo se spustili po praven rudarskem toboganu. Nato smo se mirno odpeljali naprej proti domu.

Planinski tabor – 1. in 2. razred

Prelep majski vikend smo mladi planinci preživeli v Koči pri izviru Završnice in njeni okolici.

V petek popoldne smo s Smokuškega mostu krenili do Koče pri izviru. Naš pohod je trajal 2 uri in pol. Veljalo je pravilo, da se v gozdu ne sme »jamrati«, tako da so nekateri težko pričakali travnik in si potem dali duška. Med potjo smo srečali vsaj 100 pravih vojakov. Njih je zanimalo, kaj mi počnemo, nas pa, kaj oni. V koči nas je pričakala odlična večerja. Po intenzivni igri na svežem zraku smo kar popadali v postelje. V soboto smo osvojili Triangel – 1704 metre visok vrh nad Zelenico. Ker nam je energije še ostalo, smo prehodili še pot do sedla Šija pod Srednjim vrhom. Ob poti so nas večkrat razveselile zaplate snega. Kepali, sankali po čevljih, kopali in valjali smo se, kot da ne bi že tri leta videli snega.

V času Prešerna so se na področju Slovenije uporabljale avstrijske merske enote za merjenje dolžine (palec, čevelj, seženj, milja, korak…). Med državami so se dolžine razlikovale, zato so 1875 voditelji 17 držav podpisali METRSKO KONVENCIJO. Osnovna enota za merjenje dolžine je meter (m), uporabljamo pa še km, dm, cm in mm. To enoto danes uporablja večina držav. Ali poznaš kakšno državo, ki ne uporablja te enote? Zapiši jo. France Prešeren je napisal uganko.

Vir: https://eucbeniki.sio.si/matematika6/index.html

Prvi dan smo prišli šele ob štirih na morje. Vsi smo šli na izlet s kolesom. Vozili smo se osem kilometrov. V Umagu sem jedel sladoled. Pisal in risal sem svoj strip o Garfieldu in pošastih. Za kosilo smo jedli ribo orado in krompir.

Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju z Gozdarskim društvom Bled ob tednu gozdov razpisal likovni natečaj za najlepša otroška likovna dela na temo Gozd prihodnosti. Otroci so morali predstaviti čimbolj pester gozd z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Sodelovali so učenci 5. razredov. Učenki Vita Magister in Mina Kunšič sta dobili priznanje Zavoda za gozdove Slovenije.

FINŽGAR JE BIL DUHOVNIK. BIL JE TUDI PISATELJ. ROJEN JE BIL V DOSLOVČAH. V HIŠI NA LESENI MIZI JE VREZNINA, KI JO JE FINŽGAR KOT OTROK VREZAL Z NOŽKOM. NOŽEK JE NAŠEL V ŽEPU OD SVOJIH NOVIH HLAČ. NEŽA PREŠERN, 1.A OBISKALI SMO FINŽGARJEVO ROJSTNO HIŠO. HIŠA JE MAJHNA. FINŽGAR JE SLOVENSKI PISATELJ. V HIŠI JE ČRNA KUHINJA IN KAMRA. OČE JE BIL KROJAČ, ZATO SO V HIŠI TUDI OGROMNE ŠKARJE. GAJ ABRAM, 1. A ROJEN JE BIL V DOSLOVČAH. BIL JE DUHOVNIK. RODIL SE JE 9. FEBRUARJA 1871. BIL JE ODLIČNJAK. PO DOMAČE SE JE PRI NJIH REKLO PRI DOLENCU. MAJ MAHKOVEC, 1. A

Prvi dan smo prispeli v Split. Ogledali smo si Dioklecianovo palačo, ki se nahaja na Hrvaškem. Rimski cesar Dioklecian si je dal zgraditi veličastno palačo, ki je sedaj eden najlepših prepoznavnih ter najbolje ohranjenih antičnih spomenikov na svetu. Naju je najbolj presenetilo, da Dioklecianova palača pravzaprav ni palača, kot si jo predstavljamo: je velika imenitna stavba z mnogo sobami in dragocenostmi. Naslednji dan smo pripluli do Kotorja, kjer smo se povzpeli na trdnjavo Sv. Ivana. Mesto Kotor je bilo poznano mesto že od zgodnjega srednjega veka in zelo nam je bilo všeč. Pot je bila dolga in naporna, a se je izplačalo, ker smo videli čudovit razgled. Križarka se je ustavila tudi v Olimpiji. Tam so potekale prve olimpijske igre. Tam vsako leto prižgejo olimpijski ogenj. Izvedeli smo, da so tekmovalci takrat tekmovali goli. Videli smo grško narodno nošo in poskusili grško hrano. V enem dnevu smo se pripeljali še v Atene. Tam smo si ogledali atensko akropolo. Čeprav je bilo vroče, je bilo tudi zanimivo, saj smo videli mnogo izkopanin. Zadnji postanek je bil v Bariju. Videli smo izdelavo domačih makaronov. Ogledali smo si Arbelobello hišice iz kamna. Nama je bilo res zanimivo in lepo. Res sva uživali.

V petem razredu mi je bilo zelo všeč. Po vsaki uri sem odnesla veliko novega znanja. Čeprav je bilo včasih naporno in sem težko sledila, sem na koncu vedno usvojila učno snov. Imeli smo odlično učiteljico, ki nas je spodbujala, nam pomagala, nas pomirila pred testom in nam popestrila vsako učno uro. Peti razred mi je minil zelo hitro in še preden sem se zavedala, ga je že skoraj konec. Celo leto je bilo super, čeprav že kar komaj čakam, da se začnejo počitnice. To šolsko leto je bilo eno mojih najljubših. V tem letu sem doživela tudi veliko lepih izkušenj. Hvaležna sem za vse, kar se mi je v tem letu zgodilo in nič ne bi spremenila. Bilo je odlično :).

V mojem razredu se počutim dobro. Med seboj se odlično razumemo. Pogovarjamo se o različnih stvareh in se pri tem zabavamo. V času pouka rad poslušam, zato me moti kadar drugi nočejo sodelovati. To pa ne jezi le mene, ampak tudi učitelje, ki morajo seveda narediti red, s tem pa izgubljamo čas ure. Med seboj pa smo različni in ni vse vsakomur všeč. Mislim, da se sam dovolj trudim in v razredu ne delam nobene slabe volje in težav. Vem pa tudi, da če bi se vsak malo potrudil, bi bilo vzdušje v razredu še boljše. Včasih pa nam to res uspe, takrat je še učiteljica ponosna na nas! Ali ni to super?

Malo gledališko skupino sestavljamo učenke in učenci 4. in 5. razreda. Naši mentorici sta Katja Lah in Mojca Velepec. Vsako šolsko leto pripravimo dve dramski igri. Prvo uprizorimo na prvi šolski dan ob sprejemu prvošolcev, drugo pa pred slovenskim kulturnim praznikom v mesecu februarju. Včasih kakšno igro odigramo tudi večkrat. Ob Prešernovem dnevu smo pripravili igro z naslovom Najlepša beseda, ki smo jo vadili od začetka šolskega leta. Pri učenju igre smo se zelo potrudili, ker je bila vsem všeč. 

Peljali smo se čez 2000 m visok prelaz in si ogledali filmsko mesto, kjer so snemali tudi Gladiatorja. Potem smo si šli ogledat druge najvišje slapove v Afriki, Ouzod, kjer voda pada 110 m globoko. Tu sem se tudi kopal, čeprav je bila voda zelo mrzla.

Oktobra smo šli na krajše počitnice z vlakom v Nemčijo. Začeli smo na Jesenicah in se peljali proti Leipzigu. Peljali smo se kar 10 ur. Ko smo prišli v Leipzig, smo tam prespali v hotelu. Naslednji dan je bil petek in smo obiskali živalski vrt. V živalskem vrtu imajo res veliko živali. Imeli so kar 8 slonov in več kot 50 šimpanzov. V soboto smo pot z avtom nadaljevali proti domu. Ustavili smo se v Furthu in Munchnu, kjer smo si ogledali Allianz nogometno areno. Prespali smo ob jezeru Chiemsee. Jezero je res veliko in imel sem občutek, kot da sem na morju. V nedeljo smo si ogledali Hangar 7 v Salzburgu. Notri smo videli letala in formule, s katerimi so včasih tekmovali. Večina prevoznih sredstev je imela oznako Red Bull.

Zadnji dan smo odšli do Versajske palače, kjer ogled spet ni bil možen, zato smo si ogledali samo vrtove. Po Versaju smo se napotili še do novega slavoloka zmage, nato pa odrinili proti Sloveniji. Na nekem francoskem postajališču smo srečali Ljubljanski avtobus. Vožnja nazaj je bila mirna. Domov smo prispeli v ponedeljek, 13. 3. 2023 okoli 3.00 zjutraj.

Uprizorili smo jo dvakrat, prvič za starejši skupini vrtca in učence od 1. do 5. razreda. Med predstavo smo se nekajkrat zmotili, a ker smo veliko vadili, smo kljub vsemu odigrali odlično. Drugič smo jo zaigrali za upokojene učitelje in učiteljice, vzgojiteljice in druge delavce šole. Takrat smo se še bolj izkazali in to je opazil tudi gospod ravnatelj Gregor Pungaršek, ki nas je zelo pohvalil. Predstava je bila všeč tudi prejšnjemu ravnatelju ter ostalim upokojenim delavcem naše šole. Povabljeni smo bili tudi na nastop ob Noči branja, ki je potekala 5. maja. 

V mesecu juniju so vrtarčki, drugošolci in tretješolci OŠ Žirovnica obiskovali plavalni tečaj v Radovljici. V novem pokritem bazenu so pod vodstvom učiteljev plavanja premagovali strah pred vodo, delali velike in pravilne zavesljaje in se vedli kot žabice. Ob koncu tečaja pa so postali čisto pravi delfinčki. Povedali so, da jim je bilo najbolj všeč, ko so skakali v vodo, ko jih je učitelj v vodo vrgel in so delali vaje, skakali s črvi, ko so poskusili tudi večji, globok bazen ter se špricali in tunkali.

Na zeliščarski krožek rada hodim, ker rada sadim rastline. Všeč so mi bile čajanke in ko smo delali zeliščno sol. Zelo mi je bilo všeč, ko smo jedli čokolado s stevijo. Nika Fain, 3. b

Šolsko glasilo Osnovne šole Žirovnica Šolsko leto 2022/2023 Junij, 2023

Med prvomajskimi počitnicami smo odleteli na Afriško celino in z avtom naredili krožno pot po Maroku. Prevozili smo več kot 3000 km in vsak dan videli kaj novega.

Najprej smo se iz Feza peljali čez srednje gorovje Atlas, kjer imajo pozimi tudi sneg. V gozdu ceder živijo opice, berberski makakiji, ki so mi jedle iz roke. Spali smo v maroški utrdbi ob veliki posušeni rečni strugi. Hudo mi je bilo gledat, kako se je zjutraj prazna rečna struga polnila z vodo. Na začetku sploh nisem verjel svojim očem da tam, kjer sem prej hodil, zdaj teče mogočna reka. Komaj pa sem čakal, da pridemo v puščavo. Užival sem v peščenem viharju, ko smo s kamelami jahali v puščavo in tam prenočili. Igrali smo se na sipinah in zjutraj gledali prelep barviti sončni vzhod. 

Ljudje temu gradu pravijo Škratov gradič ali Hudičev gradič. Gospod Sašo nam je tu povedal zgodbo, zakaj se tako imenuje. Ko so gradili grad kamen, jim je vsakič, ko so nekaj zgradili, ponoči nekdo to podrl. To jih je zelo jezilo. Zato se je neke noči Lamberg skril, da bi tega, ki jim je to počel, ujel. Ponoči, ko je minila nevihta, se je prikazal nek škrat ali hudič. Lamberg ga je vprašal, zakaj to počne. Hudič mu je odgovoril, da je to njegov dom in da tu ne smejo graditi. Grof mu je povedal, da se lahko zmenita in da lahko tu živita oba. Naslednji dan so škratu zgradili novo stanovanje z mizami, stoli, omarami… Hudiču so pokazali grad. Ko si ga je ogledoval, so ga zasuli s kamni. In tako je grad dobil ime. 

Pot smo nadaljevali proti Krpinu in naprej do gradu Katzenstain. Tam nam je gospod Sašo povedal, kako so tja zapirali ljudi. Povedal nam je tudi, kako so prej tja zapirali dekleta. Ogledali smo si tudi Plečnikov paviljon. Potem smo odšli do gostilne Jurček. Tam smo se poslovili od gospoda Saša in se mu zahvalili za ogled. Mi smo pa tam odšli na sladoled. Ko sva ga z Mašo polizali, sva se šli gugat. Ta izlet mi je bil zelo všeč in z veseljem pridem še kdaj s starši. Ela Kikelj, 4. b

Devetošolci o preteklih letih šolanja na OŠ Žirovnica

To šolsko leto se mi sploh ni zdelo kot šolsko leto, saj je bil že januar, ko sem mislila, da je že oktober. Poleg tega smo se bolj zabavali, pritisk se mi je zdel manjši. Ostala leta niso bila taka; nekatera so se vlekla, drugih pa se sploh ne spomnim. Najbolj mi je v spominu&nbsp; (poleg devetega razreda) ostal šesti razred. Mogoče ker smo takrat prišli na predmetno stopnjo, mogoče ker smo bili fazanirani. Vendar pa sem v vseh teh šolskih letih spoznala, da med matematiko in fiziko ne žveči čigumija ter da je najbolj primeren čas za izlet na stranišče medtem ko sprašujejo. Največ o življenju sem izvedela med urami slovenščine ter se za vse življenje zapomnila, da med geografijo NE plonkamo. Kljub tem so bila leta na tej šoli podobna vlakcu smrti – polni vzponov in padcev, kateri so na koncu zabavni.

Ne morem verjeti, da je samo še 17 dni do zaključka pouka v mojem 5. razredu. To nakazuje, da sem se čez leto zelo zabaval. Najhitreje do zdaj mi je minilo letošnje šolsko leto. Le zakaj? Hodim v isto šolo, prijatelji so enaki, predmeti so enaki in tudi doma se kaj bistvenega ni spremenilo. Edina razlika je nova razredničarka. Vsak šolski dan se je začel s toplim pozdravom. Dnevi so hitro minevali, mi pa smo jih vztrajno črtali na koledarju. Prihajala so nova znanja in spoznanja, naše obzorje pa se je bolj in bolj širilo. Vse je bilo zabavno, razen ocenjevanj. Zato v bodoče predlagam šolo brez ocen. Velikokrat nam je razredničarka popestrila pouk z raznimi domišljenimi igrami. Upam, da bodo tudi naslednje generacije občutile lepote 5. razreda. 

Meni je bilo v petem razredu zelo zanimivo in predvsem sem se veliko naučil. Učiteljica Petra je bila zelo prijazna in nam je povedala veliko novega. S&nbsp;sošolci smo se veliko družili in zabavali. Jaz bi imel edino več športnih dnevov.

To je bila res posebna priložnost, ki smo jo pevci OŠ Žirovnica dobro izkoristili. Meni osebno je to tekmovanje pomenilo veliko, saj so naše petje ocenjevali odlični glasbeniki: ga. Katja Gruber, g. Tomaž Pirnat in ga. Manja Gošnik Vovk.&nbsp; Bili smo odlični in si priborili srebrno priznanje. Na tekmovanju so bili tudi drugi pevski zbori, med njimi tudi gimnazijski. To sta bila res dva izvrstna koncerta izbranih pevskih zborov, ki jih je bilo odlično poslušati. Najbolj pa se moramo zahvaliti naši izvrstni zborovodkinji Slavici Magdič, ki nam je uresničila naše sanje in nas dobro pripravila na tekmovanje.

V Francijo smo odšli 9. marca 2023. Odhod smo imeli ob 6.00 izpred OŠ Žirovnica. Vozili smo se 14 ur. 

Iz Slovenije smo šli preko Avstrije, Nemčije in nato čez Francijo do Pariza. V Pariz smo prispeli okoli 8.00 ure zjutraj. Skoraj celoten dan smo preživeli v Disneylandu. Vreme ni bilo najbolj ugodno, saj je pihal veter in vmes so se pojavljale manjše plohe. Po Disneylandu smo si na hitro šli pogledati Pariz, nato pa smo se napotili v hotel. Hotel naj bi imeli na eni najbolj nevarnih ulic/sosesk v Parizu, vendar mi je bil prijeten. Naslednji dan smo se z metrojem odpravili do Napoleonove grobnice. 

Kakšna je ta ljubezen, če te nekdo zapusti, ko srce zaboli in v depresiji si ti. Ko postaneš osamljen, misel in ljubezen odhaja stran, ko jočeš in si sam. Vedno je težko, ko te zapusti, a čez nekaj časa te preboli, a v sanjah še vedno skupaj z njim si.

Spet se mi motaš po glavi, kar me čisto v zmedo spravi. To ni v moji navadi, zato sem čisto rdeč v glavi. Zunaj je lepo, jaz pa mislim samo na njo. Kar srce mi zažari, ko jo vidim, se mi pred očmi zamegli.

Meta Mežnarec in Živa Novak, 7. b

Katarina Lužnik,&nbsp; Julija M. Prešern,&nbsp; Pia J. Garaj, 7. b

Spoštovane, spoštovani. Za nami je še eno šolsko leto, pred nami pa težko pričakovane zaslužene poletne počitnice. Vsak izmed vas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena in vsak jo na svoj lasten način pripoveduje, riše, zapisuje oziroma izraža in del zgodb so avtorji tokratnih prispevkov delili tudi z nami. Naj bo poletje priložnost za pisanje novih zgodb, spoznavanje novih stvari, čas z manj skrbmi in čas počitka. Z drugimi delite svoje dobre misli, dobro voljo in se dobro imejte. Pazite nase in se polni optimizma srečamo spet … No, saj veste kdaj … 😊 Ravnatelj Gregor Pungaršek

Vesela pomlad je prišla in hkrati pusta zima odšla. Sneg se je stopil in čudovite cvetlice prebudil. Ptički so na vejah čudovito zapeli in rdeči tulipani lepo zacveteli. Jaz pa sem kratke hlače oblekel in na cvetoče polje stekel.

ROJEN JE BIL V DOSLOVČAH. BIL JE DUHOVNIK. RODIL SE JE 9. FEBRUARJA 1871. BIL JE ODLIČNJAK. PO DOMAČE SE JE PRI NJIH REKLO PRI DOLENCU. MAJ MAHKOVEC, 1.A FINŽGAR JE BIL DUHOVNIK. BIL JE TUDI PISATELJ. ROJEN JE BIL V DOSLOVČAH. V HIŠI NA LESENI MIZI JE VREZNINA, KI JO JE FINŽGAR KOT OTROK VREZAL Z NOŽKOM. NOŽEK JE NAŠEL V ŽEPU OD SVOJIH NOVIH HLAČ. NEŽA PREŠERN, 1.A OBISKALI SMO FINŽGARJEVO ROJSTNO HIŠO. HIŠA JE MAJHNA. FINŽGAR JE SLOVENSKI PISATELJ. V HIŠI JE ČRNA KUHINJA IN KAMRA. OČE JE BIL KROJAČ, ZATO SO V HIŠI TUDI OGROMNE ŠKARJE. GAJ ABRAM, 1. A

Dogodek je vodila učenka Špela Fliser. Po glasbenem nastopu naših učencev so učenci začeli parlamentirati o različnih temah glede duševnega zdravja: o vplivu šole, o pomembnosti pozitivne samopodobe, o pozitivnih in negativnih vplivih okolice, o vplivu nasilja in različnih zasvojenosti na duševno zdravje. Na koncu so predstavili svoje ugotovitve ter prikazali tudi vajo za sproščanje. Dva učenca naše šole sta se 11. 4. 2023 udeležila 33. nacionalnega Otroškega parlamenta v Državnem zboru RS.

4. Ali si že kdaj igral na prireditvah? Na veliko prireditvah sem že igral in na veliko prireditvah bi še rad nastopal. Nastopil sem na prireditvi, kjer je bil tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije, na novoletnem koncertu OŠ Žirovnice, kjer je bilo spektakularno, in na vaji s Queen Real Tribute iz Srbije, ki so nastopili v Radovljici leta 2021. 5. Kako se pripravljaš na nastop? Vsak dan vadim približno eno uro. Pred nastopom pa se pripravljam tako, da v zaodrju vadim svoje bobnarske linije in delam ogrevalne vaje.

Očaralo me je mesto Marakeš, kjer sem jedel najboljši tajine, kopal sem se tudi v Atlantskem oceanu, ki je imel visoke valove. Ko smo prišli v kakšno vas, sem mislil, kot da sem v starem veku, kajti tam kdaj sploh niso imeli elektrike in so kuhali na ognju. Ljudje so zelo prijazni, najbolj sem si zapomnil fanta Alija, ki sem ga učil slovenščino, on pa mene arabsko. Maroko je res čaroben in je čisto drugače kot pri nas. Še enkrat bi šel, da bi cel teden preživel v puščavi.

Kdo se ne spomni mladega glasbenika, ki na cajonu zadnja leta spremlja šolski zbor skoraj na vseh prireditvah? Jure Anžič je učenec 6. razreda, ki ima zelo rad glasbo in vse, kar je povezano z njo. Obiskuje glasbeno šolo Doremi na Bledu. Njegov mentor je Gregor Plamberger. 

1. Katera glasbila igraš? Igram tolkala, kot so marimba, set bobnov, ksilofon in ukulele, ki je podoben majhni kitari. 2. Kakšno zvrst glasbe rad poslušaš? Poslušam rock glasbo, zasedbe Queen, The Beatles, Def Leppard, Metallica, Motley Crue ipd. 3. Kako se naučiš igrati novo skladbo? Če imam note iz glasbene šole ali skladbo od ene mojih najljubših skupin, mi v glavi 'igrajo' melodije ali ritmi in tako si lahko zapomnim to skladbo in jo igram na pamet.

Prijatelj je tisti, ki mi pomaga in, če kaj ne razumem mi z veseljem razlaga. Deli igrače in se z mano igra, komaj čakam, da ga vidim, ker rad me ima. Kadar sva žalostna si stojiva ob strani, če sem v težavah me vedno brani. Z njim rad hodim tudi v planine, ko je on ob meni, čas hitro mine.

Pravi prijatelj je ta, ki se mu zaupati da. Ko sva v šoli se učiva, doma pa po vrtu noriva. Vedno se iz srca smejiva, piškote si pravično razdeliva. Tudi, ko je slabe volje, ga razveselim in je že bolje. Imava dva kužka po imenu Uška in Buška. Z njima se igrava in veliko crkljava. Poveva si vse, tudi če je hudo, a potem se imava zelo lepo. Oba imava rada adrenalin in party za halloween.

V osmem gozdu je bila prečudovita vasica Gozdni dol. V tej vasici so živele vile, ki so imele čarobne moči, npr. moč vode, moč ognja, moč narave … Živeli so v miru. Nekega prelepega dne pa je vseeno pot v vasico odkril troglavi zmaj. V vas je zasejal grozo, strah, trepet … Svoj ogenj je bruhal po vseh hišicah. Samo malo, le peščica se je zmaju uprla in ga s svojimi močmi poskušala zaustaviti. Toda ta zmaj je imel tako močne luske, kot da bi imel jeklen oklep. Vile so se dolgo mučile in trudile, da bi zmaja končno premagale. Ko so se trudile že osem dni in osem noči, jim je končno uspelo. Kralj in kraljica, ki sta tisti čas vladala Gozdnemu dolu, sta imela kroni, ki so ju okraševali dragulji. Bilo je osem draguljev, ki so v sebi nosili vilinske moči. Ko so vile premagale zmaja, so se dragulji napolnili. Vile so za nagrado dobile vsaka svojo čarobno paličico. Praznovali so osem dni in osem noči. Živeli so srečno do konca svojih dni.

Osnovno šolo sem začela na Koroški Beli, potem pa sem v 5. razredu prišla sem, v Žirovnico. O mojih prvih 4-ih letih šolanja se ne spomnim veliko, zato bom tukaj govorila samo o OŠ Žirovnica. Ko sem v 5. razredu prišla sem, me je bilo malo strah, a se je hitro spremenilo. Vsi so se mi predstavili takoj ko so me videli in hitro sem dobila nove prijatelje. Kljub njim pa mi 5. razred ni bil všeč. Mislim, da je bil glavni razlog zakaj mi ni bil všeč to, da je bilo preveč sprememb.&nbsp; Najbolj mi je bil všeč 6. razred zato, ker smo takrat prišli na predmetno stopnjo in smo tavali iz razreda v razred. Mislim pa, da je bil tudi najlažji in to je bilo zadnje leto, ko nisem rabila skrbeti za moje ocene. Ta šola me je naučila veliko in zato sem ji zelo hvaležna.

Peti razred mi je minil kot bi tlesnil s prsti. Vse mi je bilo zelo všeč, saj je naša razredničarka Petra Jenko vse predstavila tako, da je bilo vsem zanimivo. Vesela sem bila, ker smo velikokrat delali v parih ali skupinah, saj mi je delo v skupini oz. paru res všeč. Zelo sem bila vesela, če nam je Petra med poukom razdelila košček čokolade ali bonbon. Res se zahvaljujem Petri Jenko, ki je polepšala celo šolsko leto. Od 5. razreda si bom zapomnila vsak trenutek. Veliko sem se naučila in odnesla od vsake šolske ure. 

V stari Ljubljani, so čevljarji čevlje izdelovali in z njimi trgovali. Včasih so nas ogoljufali in nam ves denar pobrali.

V mesto smo odšli, da bi se pritožili in v vodo jih namočili. Poslušati nas niso hoteli, da jim slučajno čevljarji kakšnega popusta ne bi vzeli.

Sara Teran, Rebeka Globevnik, Andraž Zupan, 5. a

Prvomajske počitnice smo preživeli na Pohorju. Odšli smo v Vulkanijo. Tam je bil krtek Oli. Peljali smo se z vlakcem. Na Pohorju smo se sankali. Jaz se nisem mogla peljati z Vanjo. Odpeljala sem se s sedežnico. Počitnice so zakon.

V soboto sem bil na rojstnem dnevu. Na otroškem igrišču sem metal bumerang. V nedeljo smo šli v Radovljico na čokoladne dneve. Z bratom sem igral nogomet. Dobil sem nove rože.

Do 11. maja smo pridno vadili, potem pa nastopili na regijskem tekmovanju. Predstavili smo se s pesmimi Doma, mladega skladatelja Mateja Kastelica (solist Tevž Bijol), ljudsko Pobelelo pole v izvirni obliki (solistki: Špela Noč in Iza Rekar) ter umetno pesmijo Imam tri ljubice (solist Nik Bulovec), skladateljice Katarine Pustinek Rakar, ki je to pesem napisala prav za naš zbor in je bila na tekmovanju tudi premierno izvedena. 

Zelo smo uživali na tekmovanju, saj smo poleg otroških in mladinskih zborov slišali tudi gimnazijske zbore. Ni nam bilo odveč poslušati kar dva koncerta, na koncu pa prisostvovati še razglasitvi rezultatov. Dobili smo srebrno priznanje, s katerim smo zelo zadovoljni.

Ula Jalen, Svit Pavlin in Iza Rekar, 5. b

V ponedeljek, 29. 5. 2023, smo imeli v Žirovnici tekmovanje za Mali atletski pokal. Tekmovali smo v različnih disciplinah. Discipline so bile: met vorteksa/žvižgača, skok v daljino, tek na 60 m in tek na 600 m. Tekmovali smo 4. in 5. razredi iz OŠ Žirovnica, OŠ Koroška Bela,  OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Toneta Čufarja, OŠ 11. decembra Mojstrana in OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora.  Ločeno smo tekmovali fantje in dekleta ter 4. in 5. razred. Žirovnica je usvojila pokal, saj smo zbrali največ točk. Zmagali smo v večih disciplinah.

Na Pohorju bil je steklar, ki je mislil, da je car. Delal je steklo, zraven pa mislil na jeklo. Delal je glažute, kakor jeklene kolute. Koluti so se odkotalili in vse glažute razbili. Pridrvela dva besna sta žandarja in steklarja spodila z barja. Prišla je hči iz Mute, kjer nimajo nobene glažute. Pripeljala je nazaj steklarja, ki je bil poln jeklarskega znanja. Postavil je jeklarno, podrl svojo staro steklarno.

Prišla sta tudi žandarja, ki sta bila v resnici jeklarja. STEKLAR-JEKLAR, je bil vesel, ker težkega jekla noben ni vzel… prodajal je pa za toliko, kot se je napel.

Filip Polak, Kris Logar, Primož Toman, 5. a

Smo mladinski pevski zbor Cantare, ki ga sestavljajo pevci od 5. do 9. razreda, čeprav letos nimamo devetošolcev. Ponosni smo na vse naše nastope, tako v okviru Občine Žirovnica, nastop v Baročni dvorani Radovljiške Graščine ter dobrodelni koncert, najbolj pa na regijsko tekmovanje v Gorenji vasi, kjer smo si pripeli SREBRNO priznanje. Da smo se uvrstili na tekmovanje, je bil odločilen nastop na Območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je potekal meseca marca na Slovenskem Javorniku in kjer nas je ga. Katja Gruber predlagala za regijsko tekmovanje.

V nedeljo 28.5.2023, je na Vrhniki potekal tradicionalni nogometni Cankarjev turnir. Ekipa U9 nogometnega kluba Lesce, katerega člani smo tudi učenci 3.B razreda (Aljaž Hlebanja, Jure Krivic, Lan Čufer in Mark Bernik) smo odigrali odlične igre in tako prejeli pokal za osvojeno 1.mesto v konkurenci s še 23 najboljših ekip iz cele Slovenije. Veseli smo, da smo lahko sodelovali in si nabrali novih izkušenj. Nogometni pozdrav Aljaž, Jure, Lan in Mark, 3. b

Medobčinski otroški parlament: DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADIH

V torek, 21. 3. 2023, smo na Osnovni šoli Žirovnica gostili MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT na temo Duševno zdravje otrok in mladih. Na dogodek so prišli učenci in mentorji iz petih osnovnih šol, in sicer:&nbsp; OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice, OŠ Koroška Bela in naša osnovna šola. Prisotni so bili tudi ravnatelji osnovnih šol, občinski predstavniki in sekretar Zveze društev prijateljev mladine Jesenice, g. Boštjan Smukavec ter ga. Albina Seršen, ki je bila dolgoletna predsednica Zveze društev prijatelje mladine.

Od 7. do 15. leta sem svojo izobrazbo pridobivala na OŠ Žirovnica. 9 let, 20 različnih misli, a samo en razred. Res je, da smo se kregali, pričkali, nekateri tudi stepli in z vsemi težavami, ki smo jih imeli, ne bi morala prositi za boljši razred, kot so bili oni. Veliko smo trpeli, ampak smo si vsi pomagali, takrat smo bili v stikih. Vesela sem, da smo lahko tudi imeli junake, ki so rešili cel razred pred spraševanji. Hvala za razumevanje. Hvala za pomoč. Hvala za vse. 

V šoli sem cele dneve lenaril in užival, če so bile kakšne norčije. Najbolj mi je bil všeč 7. razred, ker sem bil cel dan doma. Bil sem zelo živahen in sem bil vedno pri norčijah. S sošolci smo jih ogromno naredili, a kljub temu še vedno premalo. Šola je bila zelo lahka, najtežji predmet pa mi je bil slovenščina. Največ sem se jo rabil učiti, najmanj pa sem se učil matematike.

VTISI OTROK o ID Zeliščarstvo šolskega vrta, šol. leto 2022/23

Na krožek rada hodim zato, ker imam ful rada zelišča. Rada pijem zeliščni čaj. Sara Sinobad, 3. a Meni je bilo pri zeliščarstvu najbolj všeč, ko smo sadili zelišča in ko smo jih rezali, obrezovali. Naučil sem se kar precej novega. Doma o zeliščih že veliko vemo, jaz samo nadgrajujem svoje znanje. Florijan Jauh, 6. b

V Šolskem muzeju sem se naučil, da so bili leta 1930 učitelji res zelo strogi! Eno uro smo imeli pouk kot leta 1930. To uro smo imeli lepopisje. Pri uri nismo smeli imeti ur, zapestnic, porisanih rok in dolgih ter pobarvanih nohtov. Pisali smo s peresi (replike starih peres), ki si jih moral pomočit v črnilo. Dvakrat sem šel na oslovsko klop. Prvič, ker sem učiteljici govoril gospa namesto gospodična. Drugič pa takrat, ko smo pisali črko a in smo morali narediti tri, a sem jih jaz naredil osem. Urh jih je napisal šest, naša učiteljica pa 5. Nekdo je moral iti na oslovsko klop in to sem bil jaz. 

Rešitve nalog vpiši v spodnjo tabelo. NAMIG: seženj = 6 čevljev (KLAFTRA) milja = 4000 sežnjev = 24000 čevljev korak = 1480 mm

Rešitev UGANKE je NAGRADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI.

V četrtek, 15. 6. 2023, so se z zaključno prireditvijo v Dvorani pod Stolom poslovili devetošolci. Tako kot vsi olimpioniki so čutili zmagoslavje ob zapiranju prvega večjega poglavja v življenju. Še zadnjič so se dokazali&nbsp;s plesnimi veščinami, glasbeno in filmsko ustvarjalnostjo, ravnatelj Gregor Pungaršek, župan Leopold Pogačar ter razredničarki Maša Harej in Nataša Černe pa so jim podelili zaslužene nagrade in priznanja. Srečno, bodoči dijaki!

Prijatelj ti zaupa. Nad tabo nikoli ne obupa. S prijatelji si kot lepilo, nič vezi ne bo zlomilo. Prijateljstvo svet vrti, kot mucek kos vrvi, kot kužek in velja, kot topla odeja.

Kulturni dan, Finžgarjeva rojstna hiša

30. maja smo imeli prvošolci kulturni dan. Obiskali smo Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah. Izvedeli smo veliko zanimivega. FRAN SALEŠKI FINŽGAR SE JE RODIL V DOSLOVČAH. PO POKLICU JE BIL PISATELJ IN DUHOVNIK. NAPISAL JE ROMAN POD SVOBODNIM SONCEM. OSNOVNO ŠOLO JE OBISKOVAL NA BREZNICI. NJEGOV DOPRSNI KIP STOJI PRED OŠ ŽIROVNICA. ROJSTNA HIŠA V DOSLOVČAH JE UREJENA V MUZEJ. ZALA ZUPAN, 1. A FINŽGAR JE BIL PISATELJ IN DUHOVNIK. DOMA SO IMELI KRUŠNO PEČ. DOJENČKE SO PRIVEZALI V ZIBELKO. MOLILI SO V BOHKOVEM KOTU. FINŽGARJEV OČE JE BIL KROJAČ. LAURA&nbsp; KUNŠIČ, 1. A

9. Udeležuješ se tudi tekmovanj. Si dobil že kakšna priznanja, na katera si ponosen? Letos sem dobil srebrno plaketo na glasbenem tekmovanju Bolero na Muti, lansko leto pa sem dobil srebrno plaketo na istem tekmovanju v Dravogradu. 10. Bi rad postal poklicni glasbenik? Da, seveda. Jure, najlepša hvala za pogovor. Želimo ti veliko užitkov in uspehov na tvoji glasbeni poti.

Najuspešnejši učenci z ravnateljem Gregorjem Pungarškom in županom Leopoldom Pogačarjem.

V šolski knjižnici smo igro predstavili starejšim učencem, ki so vse šolsko leto prizadevno brali knjige za bralno značko. Ob koncu smo se udeležili še zanimivega in poučnega srečanja z ustvarjalcem Rokom Trkajem, ki smo ga navdušili z našo pesmijo, ki smo jo prepevali v igri. Tako smo lahko zapeli skupaj z njim. Za sprejem prvošolčkov bomo pripravili igro Muca Copatarica. Tudi tokrat se bomo zelo potrudili. Upamo, da jim bo všeč. Med vajami se vsi zelo zabavamo, saj se dobro razumemo, z vsako igro pa napredujemo. Upamo, da to opazijo tudi gledalci. Zelo radi obiskujemo Malo gledališko skupino. Špela Noč in Iza Rekar, 5. b

Zdaj smo lahko začeli. Najprej smo se lotili lepopisja. Učili smo se lepopisnih pisanih črk. Po lepopisju smo imeli malo zemljepisa in potem spet malo lepopisja. Aleks je šel med uro kar dvakrat na oslovsko klop! Ko smo končali smo gospodični učiteljici rekli adijo (in ko smo rekli adijo, smo tako kot na začetku vstali). Ko je gospodična učiteljica šla, smo si slekli obleke in brezrokavnike. Ko smo odšli iz muzeja, smo šli na krajši ogled slovenske prestolnice. Najprej smo si ogledali Prešernov trg in stavbo v kateri so snemali Masterchefa. Ugotovili smo, da kip Prešerna gleda proti hiši njegove ljubezni - Primičevi Juliji. Nato smo se ustavili na Mesarskem mostu, kjer lahko zakleneš ljubezen. Za Mesarskim mostom smo si ogledali še Zmajski in Pekovski most. Ko smo si to vse ogledali, smo odšli do avtobusa in se odpeljali domov. 

Medobčinski otroški parlament sva organizirali Mateja Bogataj in Marija Jerala. Občina Žirovnica ter Zavod za turizem in kulturo Žirovnica sta prijazno priskočila na pomoč pri darilih za udeležence Otroškega parlamenta. Marija Jerala

6. Ali sodeluješ v kakšni glasbeni skupini? S prijateljem Gabrom Maroltom sva ustanovila skupino The GJ Band pred tremi leti. Igrava slovensko rock glasbo (npr. Sidharta, Vlado Kreslin). 7. Obiskuješ tudi druge dejavnosti? Ne obiskujem drugih dejavnosti, ker se posvečam samo glasbi in šoli. 8. Videl sem te na televiziji, v oddaji Dobro jutro. Kako si se počutil? Bil sem navdušen, ker še nikoli nisem bil na televiziji in se mi je želja uresničila. Najbolj mi je bilo všeč, ko sva z mojim mentorjem predstavila najin pozdrav.

Daj začni zdravo živet in lepši bo svet. Ne bo lahko, a saj bo šlo. Kdor zdravo živi, se mu dobro godi. Veliko se gibaj in ne jej sladkarij. Ko to ti bo šlo, vse lažje bo. Tebi bo bolje in vedno boš dobre volje.

Ko slišim besedo ljubezen, postanem trezen. Ko te opazim, mi srce poskoči in fokus poči. Rad poslušam tvoj mehak glas, ki me po srcu boža. Moj dan brez tebe je brezvezen. Postanem jezen, kadar ti svojo ljubezen podariš nekomu, ki je ni vreden.

Meni je bilo na zeliščarstvu všeč vse. Ko smo sadili, pili čaj, sedaj ko dajemo ven slak. Ful fajn mi je bilo, ko smo mešali zeliščno sol. Vsak, ki je prišel mimo je rekel: »O, kako lepo diši.« Zarja Dolar, 3. b Krožek bi priporočila učencem, ker se tukaj učimo tudi o naravi, spoznavamo rastline, ki so primerne za čaj in skrbimo, da je vrt lep. Najbolj so mi bile všeč čajanke in ko smo sadili nova zelišča. Všeč mi je bilo tudi, ko smo delali zeliščno sol. Karmen Ozebek, 3. b

Ljubezen je luč srca, ki prekorači vsa meja. Ptički žvrgolijo in se pomladi veselijo. Ljubezen v zrak odfrči, vsak zaljubljenec skupaj obtiči. Ljubezen je sreča, a včasih boleča, če nas prizadane, žalost nas obdane.

A v ljubezni se tudi veselimo in se na ves glas smejimo. Ljubezen v zraku, ob pomladnem mraku, nas obdari z novimi močmi. Ljubezen naj traja, do neskončnega raja.

Sara Bulovec, Neja Jarkovič, Meta Magister, 7. b

Ko smo bili 16. 5. 2023 v Ljubljani, mi je bilo najbolj všeč v Šolskem muzeju. Razdelili smo se v dve skupini. Naša skupina je šla najprej na ogled muzeja. Ogledali smo si igrače stare več stoletij, potek šole nekoč, nastanek šole... Po eni uri smo se z drugo skupino zamenjali. Mi smo šli na eno učno uro, ki so jo imeli naši dedki in babice. Dobili smo obleke, takšne kot so jih imeli pred sto leti; punce obleke in fantje brezrokavnike. Ko smo učiteljico pozdravili, smo morali vstati in v en glas reči dobro jutro. Vedno smo jo morali nagovarjati gospodična učiteljica. Preden smo sploh začeli z učno uro je gospodična učiteljica pregledala, ali imamo kakšen nakit ali kaj podobnega. 

Ko pride lepa pomlad, se mi zdi, da sem zelo mlad! Jutri pride zelena pomlad, očitno tudi zlati zaklad. Kratek dan in dolga noč, čakam, da v pomladi nabere se nova moč. Ko sončne pomladi konec je, pridejo poletne počitnice. V mrzlem morju kopamo se, ker zunaj prevroče je!

Živali v človeški vrt hitijo, kjer ljudje za kletkami stojijo. Lev v avtu drvi, človek pa po vseh štirih za njim hiti. Otroci v gnezdih zaspijo, ptički pa v posteljah ležijo. Starši se za življenja borijo, saj jih levi in levinje s puškami po gozdu lovijo. Špela Noč, 5.a

Name

Safari may block some audio or video from playing automatically and ‘read to me’ will skip these. You can configure this in Safari’s preferences.