Leto Josipa Ipavca skozi otroške oči
Vrtec Šentjur
Loading...
Naslov izvirnika : Leto Josipa Ipavca skozi otroške očiZaložnik in nosilec avtorskih pravic: Vrtec Šentjur
Avtor: Vesna Tofant
Avtor fotografij in video gradiva: strokovne delavke Vrtca Šentjur
Leto izida: 2021
Leto izdelave: 2021
Elektronska izdaja
Dostopno na:
www.biblos.si
www.vrtec-sentjur.si
https://read.bookcreator.com/2kghvEJ94faa2fRwWcYB09JaA0i1/MwPyBOaJTsGm3ZsCPLsG2g
Loading...
Loading...
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v LjubljaniCOBISS.SI-ID 62931971
ISBN 978-961-07-0547-5 (ePUB)
Loading...
Vsebina ...Loading...
Loading...
05
06
08
10
16
28
40
46
Loading...
56
64
70
76
84
92
101
102
Beseda ravnateljice ...
5
Rodbina Ipavec ...
Franc Ipavec
1776–1858
1776–1858
Alojz Ipavec
1815–1849
1815–1849
Sin kirurga Jurija Ipavca, opravil izpit iz zdravilstva in odšel v Gradec. Leta 1805 je začel zdravniško prakso v Šentjurju in se kasneje poročil z izobraženo Katarino Schweighofer.
Benjamin Ipavec
1829–1908
1829–1908
Rodil se je kot najstarejši sin Francu in Katarini Ipavec ter postal po družinski tradiciji zdravnik.
1700
Slovenski skladatelj in zdravnik. Medicino je študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu.
Katarina Schweighofer
Gustav Ipavec
1831–1908
1831–1908
6
Žena Franca Ipavca in mati Alojza, Gustava, Benjamina, Ivanke, Karoline, Amalije in Marije. Bila je izjemno glasbeno nadarjena, igrala je harfo in klavir.
Gustav Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, brat Benjamina Ipavca in oče Josipa Ipavca, poročen s Karolino. Bil je župan trške občine Sveti Jurij.
Josip Ipavec
1873–1921
1873–1921
Josip Ipavec kot otrok
Žena Josipa Ipavca Albertina (rojena Novoszad), Josip Ipavec ter njuna sinova Teodor in Jože.
Slovenski skladatelj in zdravnik. Rodil se je kot sedmi otrok Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca.
1921
Družina Josipa Ipavca (mama Karolina rojena Amon, oče Gustav Ipavec in Josip)
Josip Ipavec v odrasli dobi
7
Josip Ipavec
1873–1921
● Josip Ipavec (klicali so ga tudi Pepi ali Pepo) se je rodil 21. 12. 1873 kot sedmi od desetih otrok Gustava in Karoline.
● Živeli so v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), hišna št. 9.
● Že pri štirih je z očetom igral klavir, kasneje ga je poučeval tudi brat Lojze.
● Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri dobrem učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino.
● Oče ga je leta 1883 poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije.
● Tretji in četrti razred gimnazije je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je tudi pel alt v cerkvenem pevskem zboru. V tistem obdobju je skomponiral valček za klavir in violino.
● Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je od šestega razreda igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem času je uglasbil »Ave Mario«.
● Feryjemu Leonu Luleku je skomponiral celo vrsto nemških pesmi in balad (Das Königskind, Die Woiewodentochter, Die Drei), samospevov ob spremljavi klavirja.
● Živeli so v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), hišna št. 9.
● Že pri štirih je z očetom igral klavir, kasneje ga je poučeval tudi brat Lojze.
● Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri dobrem učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino.
● Oče ga je leta 1883 poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije.
● Tretji in četrti razred gimnazije je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je tudi pel alt v cerkvenem pevskem zboru. V tistem obdobju je skomponiral valček za klavir in violino.
● Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je od šestega razreda igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem času je uglasbil »Ave Mario«.
● Feryjemu Leonu Luleku je skomponiral celo vrsto nemških pesmi in balad (Das Königskind, Die Woiewodentochter, Die Drei), samospevov ob spremljavi klavirja.
● V Gradcu se je učil glasbene teorije pri dr. Torgglerju ter uglasbil slovensko balado »Trije vojaki« za bariton in solo ob spremljavi klavirja, »Triglavsko koračnico« in četverospev »Imel sem ljubi dve«.
● V Gradcu je ustvaril balet oz. enodejanko pantomimo »Možiček«, s katerim je dosegel lep uspeh in se je že v tistem času v Gradcu predstavljal sedemkrat. Kasneje so »Možička« uprizorili v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.
● Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu, 15. 3. je bil razglašen za doktorja zdravilstva.
● Bil je specialist za oči. V letih 1904 in 1905 je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju.
● Od avgusta 1905 do spomladi 1907 je delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je oče Gustav Ipavec zbolel, je službo vojaškega zdravnika opustil in se vrnil v rodni Šentjur.
● Leta 1907 se je v Gradcu poročil z Albertino Novoszad. Jeseni leta 1909 je težko zbolel. V zakonu sta se jima rodila sinova Jože in Teodor.
● V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, s katero se je dolgo ukvarjal.
● Josip Ipavec je bil leta 1914 mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije.
● Sčasoma je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. 2. 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.
● V Gradcu je ustvaril balet oz. enodejanko pantomimo »Možiček«, s katerim je dosegel lep uspeh in se je že v tistem času v Gradcu predstavljal sedemkrat. Kasneje so »Možička« uprizorili v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.
● Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu, 15. 3. je bil razglašen za doktorja zdravilstva.
● Bil je specialist za oči. V letih 1904 in 1905 je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju.
● Od avgusta 1905 do spomladi 1907 je delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je oče Gustav Ipavec zbolel, je službo vojaškega zdravnika opustil in se vrnil v rodni Šentjur.
● Leta 1907 se je v Gradcu poročil z Albertino Novoszad. Jeseni leta 1909 je težko zbolel. V zakonu sta se jima rodila sinova Jože in Teodor.
● V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, s katero se je dolgo ukvarjal.
● Josip Ipavec je bil leta 1914 mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije.
● Sčasoma je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. 2. 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.
8