PREŠERNE ČEBELICE
Šolsko glasilo Osnovne šole Žirovnica
Šolsko leto 2022/2023
Februar, 2023
Šolsko leto 2022/2023
Februar, 2023
Uvodnik
Časopis je eden od najstarejših načinov razširjanja novic,
sodobna oblika se je razvila pred okrog 300 leti. Časopisna industrija je dokaj
uspešno kljubovala sodobnim tehnologijam kot sta radio in televizija, precej
večjo nevarnost pa ji predstavlja internet. Večina časopisov ima del vsebin
dostopnih tudi v spletni izdaji, vendar nekateri samo za naročnike.
Učenci Osnovne šole Žirovnica so se že večkrat lahko
pohvalili s šolskim časopisom v tiskani obliki. Ker pa bi želeli iti v korak s
časom, biti »IN« in hkrati trajnostno in ekološko ozaveščeni, smo se odločili,
da zaženemo šolski časopis v e-obliki. Pa še veliko bolj zabavno je. Da pa ne
bi čisto pozabili na šumenje listov sva se urednici odločili za e-podobo knjige.
Časopis smo poimenovali Prešerne čebelice, saj so učenci na
naši šoli ustvarjalni, malo pesniški, vedno veseli in nabriti ter hkrati brenčavo
pridni kot čebelice.
V prvi izdaji spletne oblike časopisa najdete tako resne kot
zabavne prispevke, poleg tega pa si lahko ogledate še kakšen intervju, mnenje v
obliki premikajočih sličic.
In kdaj bi bil primernejši čas za branje kot ob kulturnem
prazniku?
Učiteljici Meta in Ana
sodobna oblika se je razvila pred okrog 300 leti. Časopisna industrija je dokaj
uspešno kljubovala sodobnim tehnologijam kot sta radio in televizija, precej
večjo nevarnost pa ji predstavlja internet. Večina časopisov ima del vsebin
dostopnih tudi v spletni izdaji, vendar nekateri samo za naročnike.
Učenci Osnovne šole Žirovnica so se že večkrat lahko
pohvalili s šolskim časopisom v tiskani obliki. Ker pa bi želeli iti v korak s
časom, biti »IN« in hkrati trajnostno in ekološko ozaveščeni, smo se odločili,
da zaženemo šolski časopis v e-obliki. Pa še veliko bolj zabavno je. Da pa ne
bi čisto pozabili na šumenje listov sva se urednici odločili za e-podobo knjige.
Časopis smo poimenovali Prešerne čebelice, saj so učenci na
naši šoli ustvarjalni, malo pesniški, vedno veseli in nabriti ter hkrati brenčavo
pridni kot čebelice.
V prvi izdaji spletne oblike časopisa najdete tako resne kot
zabavne prispevke, poleg tega pa si lahko ogledate še kakšen intervju, mnenje v
obliki premikajočih sličic.
In kdaj bi bil primernejši čas za branje kot ob kulturnem
prazniku?
Učiteljici Meta in Ana
Loading...
Nagovor gospoda ravnatelja Gregorja Pungarška
DOGAJANJE NA ŠOLI IN IZVEN NJE
Kulturni dan 6. razred – Izlet v kino
V sredo zjutraj smo se pred šolo zbrali ob 7.00. Nato smo šli v avtobus in se odpeljali v Radovljico. Film se je začel ob 7.30 in končal ob 9.00. Ogledali smo si Nenavaden teden s Tesso. Po filmu smo se pogovarjali z gospo, ki nas je spraševala o filmu. Sprehodili smo se čez stari del Radovljice. Po sprehodu smo odšli na avtobus, ki nas je peljal v šolo na malico. Pojedli smo in odšli v knjižnico. V knjižnici smo se pogovarjali o koritih. Po pogovoru smo se sprehodili do korit (v občini Žirovnica). Vrnili smo se po Cesarski cesti. To je bil naš kulturni dan.
Zoja Razinger, 6. c
Zoja Razinger, 6. c
Pridobljeno na spletni strani http://www.solafilma.si/sl/objava/nenavaden-teden-s-tesso
Izlet v Kropo in Škofjo Loko
Odpravili smo se na prav zanimiv izlet. Prvo smo se z avtobusom odpravili na izlet v Kropo. Odšli smo v muzej, kjer smo si ogledali veliko zanimivih stvari, na primer kako so živeli, kako so kovali, njihove ročne izdelave. Nato pa smo šli v kovačnico, ki je bila zelo stara. Tam so nam razložili kako kovati žeblje, potem pa je vsak skoval svojega. Zanimiv izlet se je nadaljeval s potjo avtobusa v Škofjo Loko. Tam pa smo odšli na grad. Ogledali smo si preteklost mesta in eno majhno cerkev. V njej je bil oltar, ki je bil zelo lep. Ogledali smo si tudi kratek film in s tem se je kratek izlet končal.
Brina Arzenšek, Iza Mlačnik, 6. a
V Loškem muzeju sem čisto na koncu ogleda videl vratarske rokavice Jana Oblaka. Ampak Jan je na vseh tekmah nosil rokavice Puma Future Z 1.0, kjer sem ga videl v živo na slovenski nogometni tekmi. Ob tem pogledu na rokavice mi je srce podivjalo. Počutil sem se zelo dobro, saj sem videl rokavice in avtogram svojega idola.
Jernej Hlebanja, 6. a
Brina Arzenšek, Iza Mlačnik, 6. a
V Loškem muzeju sem čisto na koncu ogleda videl vratarske rokavice Jana Oblaka. Ampak Jan je na vseh tekmah nosil rokavice Puma Future Z 1.0, kjer sem ga videl v živo na slovenski nogometni tekmi. Ob tem pogledu na rokavice mi je srce podivjalo. Počutil sem se zelo dobro, saj sem videl rokavice in avtogram svojega idola.
Jernej Hlebanja, 6. a
Potepanje po Notranjskem
Zgodaj zjutraj ob res nenormalno zgodnji uri smo se s sošolci že z avtobusom peljali novim dogodivščinam naproti. Odpravili smo se do naše prve postaje - proti Planinski jami, ki je največja vodna jama v Sloveniji.
Ko smo prišli do jame, smo prižgali svetilke in vstopili v čaroben jamski sistem. Po poti smo si ogledovali številne zanimivosti, ki nam jih je ponujala jama sama. Vsi pa smo z veliko nestrpnostjo pričakovali človeško ribico, ki smo jo zahvaljujoč naši sreči tudi videli. Po dolgi hoji v temi, smo si privoščili malico in se odpravili nazaj do avtobusa ter se odpeljali naprej.
Čez nekaj časa smo prispeli do Velikega naravnega mostu. Nastal je, ko se je jami porušil strop in sedaj pod njim teče reka Rak. Odšli pa smo si pogledat tudi njegovega večjega sorodnika - Mali naravni most. Ta se nam je zdel nekoliko bolj zanimiv saj, nas je osupnila njegova višina. Šli smo si ga pogledat z vrha, potem pa smo se postavili še v njegovo veličastno senco in naredili prečudovite fotografije.
Ko smo prišli do jame, smo prižgali svetilke in vstopili v čaroben jamski sistem. Po poti smo si ogledovali številne zanimivosti, ki nam jih je ponujala jama sama. Vsi pa smo z veliko nestrpnostjo pričakovali človeško ribico, ki smo jo zahvaljujoč naši sreči tudi videli. Po dolgi hoji v temi, smo si privoščili malico in se odpravili nazaj do avtobusa ter se odpeljali naprej.
Čez nekaj časa smo prispeli do Velikega naravnega mostu. Nastal je, ko se je jami porušil strop in sedaj pod njim teče reka Rak. Odšli pa smo si pogledat tudi njegovega večjega sorodnika - Mali naravni most. Ta se nam je zdel nekoliko bolj zanimiv saj, nas je osupnila njegova višina. Šli smo si ga pogledat z vrha, potem pa smo se postavili še v njegovo veličastno senco in naredili prečudovite fotografije.
Še malo vožnje in že smo prišli do Cerkniškega jezera. Tam smo si pogledali kratek predstavitveni filmček kako jezero sploh nastane, katere živali živijo pod njegovo gladino in katere lahko najdemo v njegovi bližnji okolici ter katere aktivnosti domačini izvajajo na njem. Poleg filma smo videli še izredno lepo in natančno, z vsemi najmanjšimi detajli ročno izdelano maketo tega, za Cerknico zelo značilnega, jezera. Ta je prikazovala kako reka Stržen in še nekaj drugih manjših pritokov, ki se izlivajo vanjo poplavijo Cerkniško polje. Kasneje, čez nekaj mesecev pa vsa ta voda izgine v požiralnikih, ki so razmetani po celem polju. Da pa si ga ne bi ogledovali samo od daleč, smo se podali na vznemirljivo vožnjo s kočijo, katera nas je zapeljala ob samem boku tega prelepega jezera.
