Book Creator

GLAS v slovenščini

by EAEA

Pages 4 and 5 of 225

4

6

7

9

12

16


17
18
19
22
24
26

32
33
34
36
42

45

45
48
53
61
KAZALO

1 UVOD

2 ODRASLI KOT SREDIŠČE POSTOPKA VREDNOTENJA
2.1 Odrasli z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi v Evropi
2.2 Izzivi, s katerimi se soočajo odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi
2.3 Kako lahko svetovalci postavijo odraslega v središče procesa vrednotenja
2.4 Praktični koraki; priprava svetovalca na postopek vrednotenja

3 UGOTAVLJANJE
3.1 Faza ugotavljanja
3.2 Vloge in odgovornosti svetovalca
3.3 Metode kakovosti
3.4 Omogočanje razprav v živo in na spletu
3.5 Izbira orodij in metod glede na ciljno skupino

4 DOKUMENTIRANJE
4.1 Vloge in odgovornosti svetovalca
4.2 Zbiranje dokazil
4.3 Orodja za uporabo
4.4 GLAS Portfolio

5 OCENJEVANJE KLJUČNIH KOMPETENC PRI NIZKO USPOSOBLJENIH ODRASLIH
5.1 Postopek ocenjevanja
5.2 Zakaj, kaj, kako in kdo bi moral oceniti
5.3 Oblike, metode in vrste ocenjevanja
5.4 Sestavni deli in faze ocenjevanja
62
65
66
73


75
77
78

81

82
82
82
87

89

91

104

5.5 Kako izbrati pravo obliko in metodo ocenjevanja
5.6 Ocenjevanje ključnih kompetenc
5.7 Priporočena orodja za ocenjevanje
5.8 Osnovna načela za ocenjevanje kompetenc nizko usposobljenih in nizko izobraženih odraslih

6 CERTIFICIRANJE
6.1 Mikrodokazila za vrednotenje
6.2 Zadnja faza postopka vrednotenja usposobljenosti v projektu GLAS
6.3 Vloge in odgovornosti svetovalca

7 ZAGOTAVLJANJE POVRATNIH INFORMACIJ
7.1 Pisno mnenje s predlogi za nadaljnje korake
7.2 Namen zagotavljanja povratnih informacij
7.3 Standardi znanja in spretnosti kot podlaga za postopek vrednotenja
7.4 Kaj pa standardi znanja, ko govorimo o ključnih kompetencah?
7.5 Struktura mnenja

8 LITERATURA
Loading...
1 UVOD

Ta dokument je prispevek projekta Erasmus+ z naslovom GLAS (Guidance for Low-skilled Adults towards Skills Assessment and Validation). V njem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Španije, Belgije in Škotske.

Cilj projekta je razviti metodologijo za vrednotenje temeljnih digitalnih in matematičnih spretnosti ter pismenosti   za svetovalce in izobraževalce odraslih, ki bo skupaj s smernicami za izvajanje zagotovila konkretne ukrepe in skupna načela za vrednotenje temeljnih  spretnosti.  

V projektu se osredotočamo na odrasle z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi, ki jih želimo vključiti v proces ugotavljanja in vrednotenja njihovih temeljnih spretnosti. Vključitev v postopek in rezultati vrednotenja v obliki mnenja svetovalca o doseženi ravni spretnosti v skladu z EQF s priporočili za nadaljnjo usposabljanje in izobraževanje namreč bistveno pripomorejo odraslim z nizko usposobljenostjo pri njihovem nadaljnjem osebnem in poklicnem razvoju.

Smernice vodijo svetovalca skozi postopek vrednotenja temeljnih zmožnosti. Je referenčni priročnik in orodje za strokovnjake, ki se ukvarjajo s svetovanjem odraslim z nizko stopnjo usposobljenosti. Poudarek je na razvoju inovativnih metodologij in smernic za svetovalno dejavnost ter usposabljanju strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih in svetovalnih službah za uporabo teh metodologij.

Loading...
Loading...
Loading...
V skladu s cilji projekta smo pripravili niz dokumentov v šestih zaokroženih enotah oz. poglavjih, ki vključujejo uvod, metodologijo in primere orodij, ki jih je mogoče uporabiti v postopkih vrednotenja. Te enote so:

1. Odrasli v središču postopka vrednotenja
2. Identifikacija
3. Dokumentiranje
4. Ocenjevanje
5. Certificiranje
6. Kakovost mnenja

Na voljo je tudi interaktivna digitalna evropska platforma. To je zbirka orodij, ki so lahko zanimiva za svetovalce. Zbirka predstavlja izmenjavo dobrih nacionalnih in mednarodnih praks partnerjev projekta. Platforma je na razpolago vsem strokovnjakom s področja izobraževanja odraslih in poklicnega usmerjanja kot pomoč pri ugotavljanju, preverjanju in ocenjevanju temeljnih spretnosti nizko usposobljenih odraslih. Uporabnikom omogoča tudi nalaganje novih orodij, ki so se v njihovi praksi izkazala kot uporabna, kar nam zagotavlja, da zbirka nenehno raste, se dopolnjuje in posodablja.

Poleg orodij za ugotavljanje in vrednotenje temeljnih spretnosti odraslih s področja pismenosti ter matematične in digitalne spretnosti, je v njej tudi posebna sekcija, kjer so zbrana orodja za ugotavljanje in vrednotenje jezikovnih spretnosti odraslih. Ta orodja so namenjena predvsem odraslim, katerih materni jezik je različen od jezika okolja oz. države, v kateri živijo in delajo. Pomanjkljivo znanje
jezika lahko predstavlja za tujce veliko oviro pri vključevanju v družbo in iskanju zaposlitve, ocenjevanje znanja pa lahko zanje predstavlja spodbudo za intenzivnejše učenje jezika ter jim pomaga pri načrtovanju kariere.

Za lažjo uporabo so posamezna orodja na platformi zbrana v štirih ločenih
sekcijah.

●      Digitalne spretnosti
●      Jezikovne spretnosti
●      Pismenost
●      Matematične spretnosti

Prednost bo vzpostavitev spletnega foruma, kjer bodo svetovalci lahko izmenjali mnenja, razpravljali o vprašanjih in zagotavljali podporo pri uporabi orodij v podatkovni zbirki.

2       ODRASLI KOT SREDIŠČE POSTOPKA VREDNOTENJA

Da bi bil postopek vrednotenja čim bolj učinkovit in koristen, je ključnega pomena, da so v središču potrebe, cilji in motivi samih odraslih. V tem poglavju je najprej podan pregled značilnosti odraslih z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi v Evropi, vključno z nekaterimi težavami in ovirami, s katerimi so se ti odrasli najverjetneje srečevali na svoji izobraževalni poti. V poglavju je nato opisanih nekaj različnih načinov, kako se lahko svetovalci pripravijo na postopek vrednotenja in tako pomagajo postaviti odrasle v središče.

2.1     Odrasli z nizko razvitimi temeljnimi zmožnostmi v Evropi

Cilj projekta GLAS je razviti metodologije za vrednotenje spretnosti odraslih na treh glavnih področjih: pismenost, matematične in digitalne spretnosti. Spretnosti na teh področjih lahko pridobijo v formalnih, neformalnih okoljih in priložnostno, pri čemer se projekt GLAS osredotoča na vrednotenje temeljnih spretnosti, pridobljenih v neformalno in priložnostno. Pred podrobnejšo razpravo o vlogi svetovalca je najprej koristno zagotoviti kratek pregled skupin odraslih v Evropi, za katere je najbolj verjetno, da bodo imeli koristi od tovrstnega vrednotenja.

Po podatkih raziskave OECD o spretnostih odraslih, ki ocenjuje ravni spretnosti besedilnih in matematičnih spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, ima 16 % odraslih v 20 državah članicah EU nizke razvite spretnosti, 28 % pa jih je manj uspešnih na vsaj enem od teh področij. Slednja številka se giblje od najnižje 15,5 % na Finskem do najvišje 38 % v Italiji (Evropska komisija, 2021). Poleg tega je bilo v raziskavi leta 2019 ugotovljeno, da ima 31 % odraslih v anketiranih državah EU slabe ali nikakršne digitalne spretnosti, nadaljnjih 10 % pa v treh mesecih pred raziskavo ni uporabljalo interneta.

To pomeni, da je več deset milijonov Evropejcev nizko usposobljenih na vsaj enem od treh področij: besedilne in matematične spretnosti ter digitalnih spretnosti. Vendar je treba opozoriti, da nizka usposobljenost na navedenih področjih ne izključuje visoke usposobljenosti odraslih na
drugih področjih. Na primer, odrasla oseba iz migrantskega okolja ima lahko nizke digitalne spretnosti, hkrati pa ima visoko stopnjo znanja več jezikov - ali obratno.

Pomembno je tudi razlikovanje med nizko izobraženimi in nizko usposobljenimi odraslimi. Odrasli lahko zaradi življenjskih izkušenj ali drugih manj formalnih načinov učenja pridobijo znanja in spretnosti, povezane s pismenostjo, računanjem in digitalnimi spretnostmi, čeprav na teh področjih nimajo formalnega dosežka. Zato je mogoče biti hkrati visoko usposobljen in nizko izobražen na enem ali več področjih, kar kaže na potrebo po dostopnih in na odrasle osredotočenih postopkih vrednotenja neformalno pridobljenih znanj in spretnosti.

Čeprav je v Evropi med odraslimi z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi zelo velika in raznolika skupina ljudi, so nekatere značilnosti, ki so za odrasle iz te skupine bolj značilne kot za druge. Kratek povzetek nekaterih značilnosti bo svetovalcem morda koristil pri zagotavljanju, da bodo postopki vrednotenja odzivni in ustrezni glede na njihove potrebe.

Odrasli z manj razvitimi temeljnimi spretnostmi so običajno starejši od povprečja celotnega prebivalstva. OECD (2019) ugotavlja, da "razmerje med starostjo in znanjem običajno sledi obrnjeni krivulji v obliki črke U", pri čemer spretnosti pismenosti in računanja dosežejo vrhunec v starostni skupini od 25 do 34 let, nato pa z naraščajočo starostjo upada. To je deloma posledica tega, da se znanje s starostjo zmanjšuje, deloma pa tudi tega, da so mlajše generacije pogosto bolj izobražene oz. usposobljene kot starejše. Pri odraslih z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi katere koli starosti je namreč precej manj verjetno, da so pridobili kakršno koli terciarno izobrazbo, kot pri odraslih z visokim znanjem.
Med starejšimi odraslimi je med tistimi z nizkim znanjem tudi nekoliko več žensk kot moških (čeprav so razlike med spoloma med mlajšimi odraslimi v tem pogledu precej manjše). OECD to pripisuje dejstvu, da se je stopnja izobrazbe žensk sčasoma povečala, in dejstvu, da starejši moški pogosteje kot starejše ženske opravljajo dela, ki jim zagotavljajo možnosti za ohranjanje znanja.

Med odraslimi z nizkim znanjem je tudi večja verjetnost, da so se rodili v tuji državi, zlasti med nedavnimi priseljenci - verjetno zato, ker se jezikovno znanje priseljencev izboljšuje, čim več časa preživijo v državi (OECD, 2016).
Oglejte si primer spletnega seminarja za izvajalce ESOL iz programa Education Scotland
Rounded Rectangle
Poleg tega se je izkazalo, da ima družinsko ozadje močan vpliv na izide odraslih na področju znanj in spretnosti, saj je pri odraslih z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi precej manj verjetno kot pri drugih, da imajo vsaj enega od staršev s terciarno izobrazbo.

2.2 Izzivi, s katerimi se soočajo odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi

Odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi se tudi pogosteje soočajo z nekaterimi posebnimi izzivi, zlasti ko govorimo o z njihovi motivaciji in zmožnostjo sodelovanja v organiziranem učenju, kar dodatno kaže na pomen učinkovitih postopkov vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja.

Pri odraslih z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi je manj verjetno kot pri drugih odraslih, da so pridobili formalne kvalifikacije, poleg tega pa so morda v preteklosti imeli slabe izkušnje ali so se v formalnem izobraževanju počutili neuspešne, zaradi česar se neradi vračajo v tovrstna okolja, da bi se učili. To pomeni, da je dvom vase ovira, s katero se soočajo nekateri odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi v izobraževalnih okoljih. Podatki OECD (2019) namreč kažejo, da je velika večina učnih dejavnosti, ki se jih udeležujejo odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi, neformalno učenje, kot so usposabljanje na delovnem mestu ali delavnice.

Raziskave so pokazale tudi, da se odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi soočajo z večjim tveganjem brezposelnosti ali ekonomske neaktivnosti kot drugi odrasli (CEDEFOP, 2020), medtem ko mnogi drugi zasedajo začasna delovna mesta ali pa delajo na slabo plačanih, nizko kvalificiranih delovnih mestih (OECD, 2019). Zaradi tega se lahko ti odrasli znajdejo v "pasti nizkih znanj in spretnosti", v kateri imajo omejen dostop do priložnosti za učenje in razvoja izven svoje zaposlitve.

V zvezi s tem se lahko odrasli z nizko razvitimi temeljnimi spretnostmi soočajo s finančnimi ovirami pri udeležbi v različnih oblikah izobraževanja odraslih, deloma tudi zaradi izpostavljenih vprašanj zaposlovanja. Na primer, v poročilu Eurydice za leto 2021 - Izobraževanje in usposabljanje odraslih v Evropi: oblikovanje vključujočih poti do spretnosti
PrevNext